Napredno iskanje
sl
sl en it hu
Pisava
100%
125%
150%
200%
Barve
Privzete barve
Visok kontrast
Obrnjene barve
Črno belo
Kazalec
Resetiraj

IVANČIČ, Anton

IVANČIČ Anton
Foto: Arhiv sorodstva

Foto galerija

Rojen:
2. november 1901, Javorje (občina Hrpelje-Kozina), Brkini
Umrl:
12. maj 1982, Javorje
Občina:
Leksikon:

V brkinski vasi Javorje (Občina Hrpelje Kozina) se je očetu Antonu Ivančiču in Rozini Križman rodil sin Anton kot tretji otrok od enajstih otrok. Šolo je obiskoval v Hrušici. Končal je dva razreda osnovne šole, kar je bilo za tiste čase dovolj, da je postal pismen. Mali Tonček bi bil potreboval več šolanja, saj se je v njem že prebujala želja po pisnem izražanju čustev in opisovanju narave. Ko so Italijani zasedli Primorsko, je iz njega privrela skrita pesniška sila. Začel je pisati prve pesmi in zbadljivke na račun tujcev. Nekatere so celo prepevali fantje na vasi in tako glasno izražali odpor proti tujcem in ljubezen do slovenske zemlje. Leta 1920 je pisal v Mali list v rubriki “Deseti brat v Brkinih”. Nekaj pesmi je objavil v Mladiki, nekaj pa preko meje v Jugoslaviji. Pisal je tudi v Novice in Edinost. Leta 1923 je bila v Edinosti objavljena črtica “Božični večer v tujini”. Napisal jo je v italijanski vojašnici 24.12.1922. Objavljal je do leta 1926. Fašizem je kasneje onemogočil objavljanje kakršnih koli del v slovenskem jeziku. Ko so se v Brkinih pojavili prvi partizani, se je v njem spet zbudila pesniška strast. Predvsem je pisal pesmi, ki so ljudem in vojakom dvigale moralo. Po razpadu Italije je postal partizan. V snežniških gozdovih je dobil navdih za svoje najlepše pesmi. Kmalu je zbolel in odpeljali so ga v tržaško bolnišnico. Po okrevanju je postal partizanski učitelj v Javorju. Poučeval je v svoji hiši, imel je okrog 60 učencev vseh starosti. S pomočnico Mileno Sluga sta učila osem ur dnevno. Bil je hkrati referent za kulturo in prosveto. V vasi je pripravljal kulturne prireditve, pisal pa je pesmi in igrice. Njegove pesmi in igre so uporabljali na mitingih v drugih vaseh. Znana je njegova novela Angela. 1.5.1945 so ga postavili za vodjo kulturnega referata na komandi mesta Ilirska Bistrica. Junija 1945 so ga poslali na učiteljski tečaj v Ravne pri St. Petru na Krasu (Pivka). Šole ni nadaljeval. Vrnil se je na kmetijo k petim otrokom. Z ljubeznijo je obdeloval zemljo, jo opazoval, o njej pisal. V Nedeljskem dnevniku v rubriki Naš gost zasledimo njegov prispevek Strup na vasi. Pisal je pravljice, opisoval razne dogodke in priložnostno pesnil. Njegova zadnja pesem je Mrtva sreča. Pokopan je v Hrušici (pri Podgradu, občina Ilirska Bistrica). Tik pred smrtjo je RTV Ljubljana marca 1982 posnela z njim oddajo za Pisani svet. Imenovali so ga Tone Kusov in domačini ga poznajo najbolj pod tem imenom.

Pisal je priložnostne pesmi, zbadljivke, pravljice, rubrika Deseti brat v Brkinih, Mali list, 1920, črtica Božični večer v tujini, 1922, članki v Novicah in Edinosti, 1923.

Podatke je posredovalo sorodstvo. So skrajšani in prilagojeni zapisu.
Zapis o avtorju povzet po Čas, ki živi, 4. plenum partizanskih učiteljev Primorske, 26. 6. 1987, izdala: Skupščina občine Sežana, Sežana, str. 38-39, 1987.

Avtor/-ica gesla: Patricija Dodič, Kosovelova knjižnica Sežana
Datum prvega vnosa: 14. 1. 2019 | Zadnja sprememba: 4. 6. 2020
Prijavi napako