Napredno iskanje
Pisava
100%
125%
150%
200%
Barve
Privzete barve
Visok kontrast
Obrnjene barve
Črno belo
Kazalec
Resetiraj

HUDINA, Marjan

HUDINA Marjan
Foto: osebni arhiv

Foto galerija

Rojen:
12. september 1938, Maribor
Poklici in dejavnosti:
Kraji delovanja:
Občina:
Leksikon:

Osnovno šolo in gimnazijo je obiskoval na Ptuju. Po maturi (1957) se je vpisal na študij strojništva na Fakulteti za strojništvo v Ljubljani, kjer je leta 1962 diplomiral in za svojo diplomo s področja tehniških meritev prejel študentsko Prešernovo nagrado. Leta 1964 je diplomiral tudi na ljubljanski Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo, leta 1976 pa na matični fakulteti zaključil še magistrski študij. Na Visoki tehnični šoli v Mariboru je leta 1980 z disertacijo Prenos toplote in padec tlaka na hrapavih površinah tudi doktoriral.

Po diplomi je bil v letih 1963–1967 zaposlen v Tovarni glinice in aluminija v Kidričevem. Sprva je delal na energetskem področju in nato v razvojnem oddelku, kjer se je ukvarjal predvsem s problemi prenosa toplote in termodinamike.
Zatem je odšel v Švico, kjer se je zaposlil v tovarni Brown, Boveri & Cie v Badnu. Ukvarjal se je s termotehničnimi problemi, povezanimi z varnostjo lahkovodnih reaktorjev za različne švicarske jedrske elektrarne.
Leta 1970 je prešel v Eidgenössisches Institut für Reaktorforschung (EIR) v Würenlingnu, v oddelek za prenos toplote in mehaniko fluidov. Še posebej se je posvetil študiju obnašanja hrapavih površin na gorivnih elementih plinsko hlajenih reaktorjev in v letih 1977–1980 vodil pomembno skupinsko raziskavo o pretoku in prenosu toplote v jedru teh reaktorjev. Leta 1980 je na EIR prevzel vodstvo oddelka Termohidravlika in pričel z raziskovanjem prenosa toplote v jedru v različnih tipih fisijskih reaktorjev, pri čemer je posebno pozornost posvečal njihovemu varnemu delovanju. Pomemben del raziskav je tako posvečal pojavom naravne cirkulacije, najprej v plinsko in deloma tudi vodno, pozneje pa s tekočim natrijem hlajenih reaktorskih jedrih. Nazadnje, v 90-tih letih, je s sodelavci raziskoval še pojave pri mešanju tokov tekočega natrija. Njegovo delo je tako obsegalo predvsem eksperimentalne raziskave pa tudi teoretični študij pojavov, razvijanje analitičnih modelov in uporabo računalniških programov.
Ob delu na EIR (pozneje preimenovan v Paul Scherrer Insitute) je deloval tudi v Sloveniji, in sicer je leta 1981 postal docent, leta 1989 pa izredni profesor za predmet Prenos toplote na strojnem oddelku Tehniške fakultete Univerze v Mariboru.
Je avtor številnih prispevkov v znanstvenih in strokovnih revijah, sodeloval pa je tudi na več mednarodnih kongresih.

Upokojil se je leta 1998. Leta 2003 se je dokončno vrnil v Slovenijo in se nastanil na Bledu.

S. Sitar: Sto slovenskih znanstvenikov, Ljubljana, 1987, str. 270–271.
Osebnosti: veliki slovenski leksikon: od A do L, Ljubljana, 2008, str. 370.

Avtor/-ica gesla: Barbara Rižnar, Knjižnica Ivana Potrča Ptuj
Datum prvega vnosa: 27. 12. 2016 | Zadnja sprememba: 2. 3. 2020
Prijavi napako