Napredno iskanje
sl
sl en it hu
Pisava
100%
125%
150%
200%
Barve
Privzete barve
Visok kontrast
Obrnjene barve
Črno belo
Kazalec
Resetiraj

HORVAT, Jože

HORVAT, Jože
HORVAT, Jože - Foto: arhiv gms

Foto galerija

Rojen:
4. marec 1930, Murska Sobota, Slovenija
Umrl:
12. december 2009, Nazarje, Slovenija
Psevdonim:
Jaki
Poklici in dejavnosti:
Kraji delovanja:

Gimnazijo je obiskoval v Murski Soboti in že v tistih letih kazal nadarjenost za slikarstvo. Ker pa šolanja ni dokončal, slikarstva študijsko ni mogel nadaljevati, zato se je začel preživljati z različnimi deli. Med drugim je bil rudar v Bosni in Hercegovini in pristaniški delavec na Hrvaškem. Kljub temu se je kot samouk leta 1953 odločil v celoti posvetiti umetnosti. Po preselitvi v vas Maruševac pri Čakovcu je prvič samostojno razstavljal v Varaždinu leta 1955. Tam se je predstavil s 50 deli, z grafiko, tempero in oljem. Leta 1957 je sledila njegova druga samostojna razstava v prostorih Obrtne zbornice v Murski Soboti, kjer je razstavil 47 likovnih del. Na samostojni razstavi na Reki leta 1958 mu je hrvaški književnik Slavko Mihalić dal vzdevek Jaki (Močni), ki ga je slikar sprejel kot svoje novo ime, po katerem je ostal prepoznaven. Obrtnih slikarskih veščin se je učil v Karlsruheju v Nemčiji pri slovitem grafiku HAPu Grieshaberju ter med študijskim bivanjem v Franciji, Avstriji, Švici, Belgiji in ZDA. Poleg slikarstva se je ukvarjal še z grafiko, risbo in s tapiserijo. Uveljavil se je tudi kot oblikovalec tekstila, tapet, ročno izdelanega papirja, keramičnih ploščic, stekla, kovin in zlata. Likovno je interpretiral pesnitev Balade Petrice Kerenpuha hrvaškega književnika Miroslava Krleže, ki je izšla leta 1966 pri Pomurski založbi. Likovno je med drugim opremil mariborski hotel Slavija, hotel Diana v Murski Soboti in zimski plavalni bazen v Celju. Kot posebnost, njegova najzahtevnejša stvaritev, je v virih omenjen sgraffito ali vrezanka (zidna slikarska tehnika). Jakijevi sgraffiti so na mnogih stavbah v Sloveniji (mdr. na pročelju stavbe Urbanističnega zavoda v Velenju), predvidoma največji sgraffito v Evropi s 77 metri dolžine in 5,8 metra višine pa je od leta 1978 na stavbi Lesnine v Levcu (od zadnje prenove stavbe leta 2015 ta ni več viden).

V letih 1961–1981 je sodeloval na vseh pomembnejših razstavah slovenske in jugoslovanske likovne umetnosti doma in v tujini. Udeležil se je tudi več razstav v svetovnem merilu. Velja za enega najuspešnejših slovenskih slikarjev samorastnikov.

Večji del življenja je ustvarjal v Nazarjah v Zgornji Savinjski dolini, kamor se je z družino preselil leta 1957. Leta 1967 je tam v svoji hiši odprl zasebno galerijo Galerijo Jaki, ki deluje še danes pod imenom Jakijeva hiša – Galerija Nazarje. V galeriji hranijo zbirko njegovih del, ki jih je podaril Občini Nazarje. Mnoga njegova podarjena dela krasijo tamkajšnje domove in delovna okolja.

Sin Goran J. Horvat (1955) je slikar in kulturni delavec.

Miroslav Krleža: Balade Petrice Kerempuha. Murska Sobota: Pomurska založba, 1966.
Popis Jakijevih najpomembnejših samostojnih in skupinskih razstav je dostopen v obeh monografijah ter v razstavnih katalogih.

Za posamična dela je prejel priznanja in nagrade na razstavah v Sloveniji in v Zagrebu. Leta 1979 je bil odlikovan s takratnim jugoslovanskim priznanjem Red dela s srebrnim vencem, potem ko ga je z imenovanjem za akademika Italije z zlato medaljo počastila Italijanska akademija znanosti in umetnosti. Je tudi častni občan Nazarij.

Baboš-Logar, B. Vrnitev (ne)izgubljenega sina. Vestnik, 1999 (11. november), let. 51, št. 45, str. 11.
Jože Horvat-Jaki. To je on. Pen, 2003 (29. maj), št. 98, str. 40.
Köleš, T. Jakijevih 70 let. Vestnik, 2000 (6. april), let. 52, št. 14, str. 11.
Kotnik, F. Jože Horvat – Jaki: (1930–2009). Savinjske novice, 2009 (18. december), let. 41, št. 51, str. 10.
Kržišnik, Z. et al. Jože Horvat Jaki. Celje: Dikplast, 1999.
Rojc, E. Prekrito Jakijevo delo na pročelju Lesnine. Novi tednik, 2016 (21. januar), let. 71, št. 3, str. 41.
Stupica, M. et al. (ur.). Jože Horvat Jaki: Rojstvo meduze: risbe s tušem od 1965 do 1980. Trebnje: Center za izobraževanje in kulturo, 2010.
Svetina, T. Horvat Jože – Jaki. Čakovec: Zrinski, 1980.
Zalar, F. Jože Horvat – Jaki. Enciklopedija Slovenije 4. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1990, str. 43.

Avtor/-ica gesla: Jožef Papp, Knjižnica Murska Sobota, Matija Blagojevič, Osrednja knjižnica Mozirje
Datum prvega vnosa: 30. 10. 2017 | Zadnja sprememba: 26. 11. 2021
Jožef Papp in Knjižnica Murska Sobota. HORVAT, Jože. (1930-2009). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 2. 10. 2022) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/horvat-joze-jaki/
Prijavi napako