Diplomirala je leta 1991 na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo, smer dramska igra. Na isti fakulteti je leta 2008 tudi magistrirala. Njeno magistrsko delo ima naslov Colombina, Arlecchino in drugi značaji commedie dell’arte. Svojo igralsko kariero je začela v Gledališču Toneta Čufarja na Jesenicah, nadaljevala pa predvsem v Lutkovnem gledališču Ljubljana. Po tem, ko je z Lutkovnim gledališčem Ljubljana leta 1991 začela sodelovati kot gost, se je leta 1994 tam tudi zaposlila. Bila je sicer štipendistka SNG Drama Ljubljana, ampak se tam nikoli ni zaposlila, je pa zaigrala v predstavi Vilinček z lune (gledališka igra za mlade in stare otroke v štirih slikah).
V Gledališču Toneta Čufarja na Jesenicah je zaigrala (od leta 1974 do leta 1986) v devetih predstavah (Mucin dom, Brez dela ni jela, Čudežna srajca dopetajca, Obtoženi volk, Randez vous, Figole Fagole, Krst pri Savici, Tolmun in kamen, Osem žensk).
Že času študija je posnela pet celovečernih filmov (Moj ata socialistični kulak, Donator, Operacija Cartier, Đuka Begović, Morana). Najodmevnejši je bil Moj ata, socialistični kulak, v režiji Matjaža Klopčiča, v katerem je igrala Olgo. V filmu Veljka Bulajića Donator je v francoskem jeziku odigrala glavno žensko vlogo Huane Martnez. Z Miranom Zupaničem je posnela film Operacija Cartier in nadaljevanko Branka Schmita Đuka Begović. Film Operacija Cartier je dokumentarec njene mladosti, saj je rojena na Jesenicah. Posnet je po romanu Mihe Mazzinija, ki je prav tako rojen na Jesenicah. Leta 1991 je zaigrala v filmu Morana Aleša Verbiča. Po letih filmskega premora je leta 2011 v filmu Andreja Košaka Stanje šoka odigrala glavni ženski lik, Marico.
Po končanem filmskem obdobju je leta 1991 začela sodelovati z Lutkovnim gledališčem Ljubljana (LGL), kjer se je posvetila ustvarjanju za najmlajše. V LGL je ustvarila tudi dve svoji predstavi: Fantkov dan (2001) in Hišica za punčke (2006). Za predstavo Fantkov dan (56 ponovitev) je napisala scenarij, jo režirala, poskrbela za izbor glasbe ter zaigrala zmaja. V tej predstavi je Fantka in Očija odigral še en igralec, rojen na Jesenicah, Uroš Smolej. Za predstavo Hišica za punčke (30 ponovitev) je prav tako napisala scenarij in jo režirala. V predstavi nastopata tudi lika Harlekina in Kolombine, s katerima se je ukvarjala tudi v svojem magistrskem delu. V LGL je igrala v okoli štiridesetih predstavah (Bagdadski tatič; Brkonja Čeljustnik; Fantkov dan; Groznovilca; Hišica iz kock; Hišica za punčke; Kekec; Kit na plaži; Kljukec s strehe; Knjiga o džungli; Ko smo bili še majhni; Kralj Matevžek Prvi; Kuna Kunigunda; Lepotica ali zver?; Maček Mačkursson; Makalonca; Mala Lili; Medved in mali; Najdeni zmajček; Namišljeni bolnik; Narcis in Eho; Oh, te princese; Palčki na Smovskem griču; Pazi, Pika!; Pepelka; Predstavljajte si …; Stotisočnoga; Tacamuca; Trdoglavček; VDV; Veveriček posebne sorte; Vila Malina; Zakaj in vprašaj; Zgodba o Ferdinandu; Zimska pravljica; Zvezda in srce; Zvezdica Zaspanka; Zvezdica Zaspanka; Živalska farma). Omeniti velja predvsem predstavo Kit na plaži, katere avtor in režiser je Vinko Möderndorfer in je nastala v sodelovanju s Centrom za usposabljanje, delo in varstvo Dolfke Boštjančič.
Na komercialni televiziji je tri leta vodila otroško oddajo Zajček Dolgoušček in prijatelji. Ustvarila je tudi številne druge like v televizijskih oddajah in nadaljevankah za otroke (Kako sem videl svet izpod mize, Anica, Princ na belem konju, Duhec, idr.), ki so nastale v okviru nacionalne televizije. Tako na komercialni kot nacionalni televiziji je odigrala več stranskih vlog tudi v nadaljevankah, namenjenih odraslemu občinstvu (Gorske sanje, Ena žlahtna štorija, idr.). Za nacionalni radio je posnela tudi nešteto nokturnov, radijskih dram in interpretacij pesmi.
Pezdir, S. Ne roboti in ne klovni, smo ljudje veselja polni – – – . Delo, 2006, let. 1948, št. 42, str. 15.