Milan Gregorič je končal osnovno šolo v Dekanih, maturiral na slovenski klasični gimnaziji v Trstu (1953) in diplomiral na Ekonomski fakulteti v Ljubljani (1971). V času študija je opravljal razne naloge v študentskih organizacijah. Po daljši zaposlitvi na odgovornih delovnih mestih v gospodarstvu je v zadnjih desetletjih, zlasti s svojo publicistično dejavnostjo (prek sedemsto različnih besedil), vidno zaznamoval civilnodružbeno dogajanje na Koprskem in širše po Primorski. Pri svojem pisanju je obravnaval najprej meddržavna in politična dogajanja na zahodni meji ob razpadu Jugoslavije, s poudarkom na Istri. Spremljal in pisal je o življenju manjšin z obeh strani meje, o luško transportni problematiki in o novejši zgodovini Primorske, s poudarkom na rehabilitaciji Tigra. Objavljal je krajše in daljše sestavke o notranjepolitičnem dogajanju v državi in številne portrete ustvarjalnih istrskih in primorskih ljudi, vključno s sosedi, z obeh strani meje. Več teh svojih spisov je uredil in povezal v pregledno celoto v številnih svojih knjižnih delih.
Je prejemnik Peterlinove nagrade (2012), ki jo podeljuje Slovenska prosveta iz Trsta in Častnega priznanja Boruta Meška (2014), ki ga podeljuje Društvo novinarjev in publicistov, Ljubljana.
Politični ciklon nad Istro, 1997
Slovenija v tesnem objemu zahodne sosede, 2002
Sence nad oazo sožitja, 2004
Ljudje mojega časa, 2005
Razpotja, izbire, spopadi, 2006
Koper – Trst, večna tekmeca ali Veliki boj za luške tranzitne tovore in transportne poti, 2007
Karlo Kocjančič, 2008
Moj dom, 2010
Vstani Slovenija, 2012
Stati v areni, 2015
Evropa, vstani in obstani!, 2018
Pohod resnice in poraz zmagovalcev, 2018
Evropa, islam, džihad, 2018
Slovenija v iskanju svojega pravega obraza, 2021
Je prejemnik Peterlinove nagrade (2012), ki jo podeljuje Slovenska prosveta iz Trsta in Častnega priznanja Boruta Meška (2014), ki ga podeljuje Društvo novinarjev in publicistov, Ljubljana.
Milan Gregorič. Stati v areni: avtobiografija. Trst: Mladika, 2015
Osebni podatki (sept. 2016)