Napredno iskanje
sl
sl en it hu
Pisava
100%
125%
150%
200%
Barve
Privzete barve
Visok kontrast
Obrnjene barve
Črno belo
Kazalec
Resetiraj

GOMILŠAK, Jakob

GOMILŠAK Jakob
Foto: Koledar Mohorjeve družbe 1908, str. 32

Foto galerija

Rojen:
1. maj 1843, Biš
Umrl:
23. marec 1906, Trst
Poklici in dejavnosti:
Kraji delovanja:
Občina:
Leksikon:

Pesnik in pisatelj Jakob Gomilšak se je rodil v Bišu v Slovenskih goricah. Bil je nečak dr. Jožefa Muršca, ki ga je vzel k sebi v Gradec, da bi tam obiskoval gimnazijo. Prve razrede je dokončal v Gradcu, nato pa ga je stric poslal v Maribor, da bi se oblikoval v narodnostno zavednem ozračju, ki sta ga v tistih letih med mariborskim dijaštvom razplamtevala Davorin Trstenjak in Božidar Raič. Jakob je tam končal višje razrede, na poklicni prelomnici pa je zatrl lastno željo po pedagoškem poklicu in ustregel materini želji ter v letih 1863–1867 opravil teološki študij v Gradcu. Po posvetitvi je služboval najprej v Radgoni, kjer je bil kaplan do leta 1876, nato pa so cerkvene oblasti ugodile njegovi prošnji za mesto nemškega pridigarja v Trstu. Poklicno pot je zaključil kot profesor verouka na realni gimnaziji v Trstu (1891–1905).
Najprej je pisal v nemščini, toda že kot gimnazijec v Mariboru se je pridružil narodnostno naprednim vrstnikom. Krajše publicistične prispevke je Gomilšak objavljal v več slovenskih časopisih (npr. tržaška Edinost in Brivec, Slovenski narod) ter v Slovencem naklonjenih nemških listih. Vrh njegove lirike zagotovo predstavlja pesem Slovenec sem, ki mu je po objavi leta 1866 mahoma za nekaj časa rezervirala naslovno stran Slovenskega glasnika, po uglasbitvi Ipavca pa je praktično ponarodela. Zelo znan je tudi po prleški himni »Dere sen še mali bija«. Zlagal je tudi vesele študentovske, ki se še danes rade pojo. Med pomembnejše prispevke pa je mogoče šteti njegove kraje- in narodopisne (danes bi rekli geografsko-etnografske) članke, njegovo folkloristično delo, potopise, biografije in zgodovinske spise ter leposlovna besedila. Njegov najpomembnejši potopis je Potovanje v Rim, ki je nastal ob priliki njegovega romanja v Rim v letu 1975, ki je bilo proglašeno za sveto leto. Družba sv. Mohorja ga je leta 1878 izdala v samostojni knjižici. Napisal je tudi dela: Turki pri Radgoni (1862), Pohorje (KMD 1967), Sv. Trojica, romarska cerkev v goricah (KMD 1868), Haloze (Zora 1875).
Umrl je 23. marca 1906 v Trstu. Čeprav ga ne omenjata niti slovstvena zgodovinarja Slodnjak in Janež niti Zgodovina slovenskega slovstva, ki jo izdaja Slovenska Matica, spada med pomembnejše slovenske pesnike.

Izbor:
Potovanje v Rim, 1878
Pohorje, 1967
Sveta Trojica, 1868
Haloze, 1875
Turki pri Radgoni, 1862

F. Just: Panonski portreti: Jakob Gomilšak, Vestnik, št. 3 (20. 1. 2000) in št. 4 (27. 1. 2000), str. 11.
Mednarodni znanstveni simpozij o Jakobu Gomilšaku: Zbornik razprav, Trnovska vas, 2002.
F. Ilešič: Koledar družbe sv. Mohorja za leto 1908, Celovec, 1907, str. 32.
Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon: od A do L, Ljubljana, 2008, str. 299.

Avtor/-ica gesla: Iva Habjanič, Knjižnica Ivana Potrča Ptuj
Datum prvega vnosa: 16. 11. 2016 | Zadnja sprememba: 28. 2. 2020
Iva Habjanič. GOMILŠAK, Jakob. (1843-1906). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 4. 10. 2022) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/gomilsak-jakob/
Prijavi napako