Rodil se je v Celju, med drugo svetovno vojno in po njej pa je bival v Jurkloštru, Ljubljani in v Laškem. Kasneje se je ustalil v Ljubljani (1947–1997), danes pa živi na Ptuju, kjer si je ustvaril novo družino.
V svoji plodni karieri je bil radijski zvokovni mojster, strokovni sodelavec za glasbo, urednik glasbenih izdaj, urejal je notne zbirke za pevske zbore in vodil pevske zbore.
Izobraževal se je na Tehniški srednji šoli, kjer je obiskoval program šibki tok (1957), in pridobil poklic elektrotehnik. V naslednjih letih je v Ljubljani obiskoval Zborovodsko šolo (1958), teoretski oddelek na Srednji glasbeni šoli (1963) in Pedagoško akademijo, smer glasba z zborovodstvom (1965). Izpopolnjeval se je tudi na številnih zborovodskih seminarjih po Sloveniji.
Med letoma 1957 in 1965 je bil zaposlen na Zavodu za avtomatizacijo, v laboratoriju za antene, nato pa kot zvokovni mojster na RTV Slovenija, Radio Slovenija (1966–1978), kjer je posnel okoli sto LP plošč. Kasneje je bil svetovalec za glasbo in urednik notnih izdaj pri Zvezi kulturnih organizacij Slovenije – ZKOS (1978–1997).
Od leta 1978 je bil urednik (odgovorni, glavni, tehnični, član) zborovske revije Naši zbori, bil je tudi tehnični urednik revije Grlica (1979–1988), večkratni tajnik žirij na Naši pesmi v Mariboru in na Reviji mladinskih pevskih zborov v Zagorju, tajnik Slovenske pevske zveze (1981–1983) in organizator pevskih taborov v Šentvidu (1982–1991).
Uredil je preko 130 notnih zbirk za pevske zbore in osem notnih zbirk za zamejce in Slovence po svetu. Bil je soavtor delovnih zvezkov za glasbeno vzgojo od 7. do 9. razreda osnovne šole.
Kot zborovodja je v 53 letih vodil 10 pevskih zborov. Vedno je izbiral tehtne, redko izvajane skladbe, prav tako pa je skladateljem naročal skladbe, ki jih je tudi krstno izvedel (okoli 40 skladb). Manj pomembno je njegovo pesniško in kompozicijsko delo, ki ne presega števila deset in je večinoma nastalo iz potreb za zbore, ki jih je vodil, in za mladinski zbor OŠ Ljudski vrt (Himna šole in Pesmica za špas).
Izjemno obsežna je njegova publicistična dejavnost, ki obsega članke in razprave o zborovodstvu, poročila, recenzije pesmaric in diskografije. Objavlja v revijah in časopisih Naši zbori, Grlica, Glasbena mladina, Glasba v šoli, Glasna, Delo, Večer, Tednik in Štajerski tednik. Ob 50-letnici svojega zborovodskega dela (2007) je v samozaložbi izdal CD-ploščo s posnetki pevskih zborov, ki jih je vodil.
Sedaj se posveča urejanju notnih zbirk za Slovence v Avstriji ter zbirk, ki jih izdaja JSKD. Še vedno ureja notne zbirke za pevske zbore in je dejaven v uredništvu revije Naši zbori. Največ časa je posvetil sestavljanju katalogov zborovskih skladb v slovenski periodiki in seznamom pesnikov in njihovih opusov, ki so uglasbeni. Ima tudi največjo zasebno notno knjižnico za pevske zbore v Sloveniji. Nudi strokovno pomoč in notni material slovenskim zborovodjem. Njegova specialnost je skrb za uzakonitev pravilnega izvajanja slovenske državne himne.
Uredniško delo (izbor):
Z. Švikaršič: Koroške slovenske narodne pesmi, 1987
M. Kogoj: Zbori, 1988
A. Kumar: A cappella, 1990
J. Jež: Pojem igram,1992
Ko gasilski rog zapoje, 1994
Slovenska zborovska stvaritev I. in II., 1995, 2003
Zborovska pesmarica za Slovence po svetu, 1995
L. Lebič: Izbrani zbori,1998
U. Krek: Zbori, 1999
J. Gregorc: Okoli hišice, 2001
F. Luževič: Otroški in mladinski zbori, 2003
Pesmi v čast vinu in domovini, 2005
Čej so tiste stәzice, 2006
J. Jež: Pesem besede, 2006
M. Ozmec, M. Gobec: Ptuj, mesto muzej!, 2006
Himna Turističnega društva Ptuj , 2007
Dečva to mә povej, 2009
Jes pa pueba nәč nemam, 2011
J. Dernikovič: Hribi haloški , 2012
R. Simoniti: Preproste besede, 2014
L. Lebič: Fauvel, celovečerno glasbeno-scensko delo, 2015
- Red dela s srebrnimi žarki (1976)
- zlata Gallusova značka (1979)
- Gallusova listina (1989)
- častni član APZ Tone Tomšič Ljubljana (1996)
- oljenka – priznanje Mestne občine Ptuj za kulturo (2007)
- jubilejno priznanje JSKD RS ob 50-letnici zborovodskega dela (2007)
- zlata plaketa ZKD RS ob 50-letnici zborovodskega dela (2007)
- priznanje ob 20-letnici »Naše pesmi« v Mariboru za dolgoletno strokovno in organizacijsko delo (2007)
- Janežičevo priznanje za kulturno delo, ki ga podeljuje Krščanska kulturna zveza iz Celovca (2013)
- plaketa Franca Lačna št. 1, ZKD Ptuj (2015)
- prejel je tudi številne plakete in priznanja za zborovodsko in organizacijsko delo v času od 1957 do 2015
- Gallusova plaketa (2023)
- nagrada Naša Slovenija 2023 za raziskovalno delo na področju ljudske in zborovske glasbe
D. R. Gobec: Prispevek za leksikon Spodnjepodravci, 6. september 2015 (hrani arhiv KIP).