Rodil se je v ugledni trški veleposestniški družini v Makolah. Njegov oče je bil krčmar in kot »makolski mesar« slovel daleč po slovenski Štajerski. Josip je že v zgodnji mladosti izgubil mamo, zato je odraščal ob drugi očetovi soprogi, ki je zanj skrbela kot za svojega sina. Po končanem študiju prava v Gradcu je med letoma 1888 in 1895 opravljal službo odvetniškega koncipienta v Kozjem, Celju in Ljubljani. Na deželnem sodišču v Gradcu je opravljal sodno prakso in leta 1892 promoviral v doktorja prava. Odvetniški izpit je opravil leta 1897 in še isto leto sprejel mesto odvetnika v Šmarju pri Jelšah. Nastanil se je v hiši Franca Skaze, ki jo je odkupil od tedanjih lastnikov leta 1900. Prebivalci šmarskega okraja so Georga izvolili za načelnika okrajnega zastopa, prevzel pa je tudi vodenje šmarske hranilnice in posojilnice.
Veliko obrtnikov in trgovcev po mestih in trgih na Spodnjem Štajerskem se je v tistem času nagibalo na nemško stran, tako tudi Georgov oče. Že njegov ded, ki se je pisal Jurko, je imel v Makolah gostilno in mesarijo. V goste k njemu so prihajali oskrbnik bližnjega gradu Štatenberg in številni uradniki, seveda tudi Nemci. Pregovorili so gostilničarja, da si naj spremeni priimek v Georg. V tem duhu je vzgojil tudi svojega sina, Josipovega očeta, ki je sinu, zavednemu Slovencu, rodoljubu in narodnemu buditelju še v času študija ukinil vso podporo.
V Šmarju je preživel zadnja leta svojega življenja. Kot odvetnik je očetovsko svetoval svojim strankam, kot načelnik okraja je vedno in povsod branil kraj ter krajane in spretno vodil hranilnico in posojilnico polnih 23 let. Leta 1920 je po trgatvi na svojem posestvu v Jelovcu pri Makolah nenadoma umrl.
Rakež, J. Dr. Josip Georg. Koledar šolske Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani za navadno leto 1921. V Ljubljani, 1920, str. 37–41.