Otroštvo in mladost je preživela v Gorišnici, kjer je obiskovala osnovno šolo, zatem gimnazijo na Ptuju. Po maturi (1957) je študij nadaljevala na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer je leta 1962 diplomirala. Podiplomsko se je izobraževala v tujini na univerzah v Strasbourgu in Münchnu ter si leta 1976 z disertacijo, v kateri je obravnavala problematiko s področja mednarodnega družinskega prava, na Ludwig-Maximilians Universtität pridobila naziv doktorice pravnih znanosti.
Po diplomi se je zaposlila kot pravna svetovalka v podjetju Metalna v Mariboru, leta 1966 pa je opravila tudi pravosodni izpit. Med letoma 1968 in 1971 je bila sodnica, najprej na Občinskem sodišču na Ptuju, nato pa na Občinskem sodišču v Mariboru. Leta 1971 se ja zaposlila pri Generalnem konzulatu SFRJ v Münchnu in bila kasneje izbrana na mesto vicekonzula. Zatem se je leta 1977 zaposlila na tedanji Višji pravni šoli, sedaj Pravni fakulteti Univerze v Mariboru, kjer je sprva predavala predmeta Družinsko pravo in Pravna razmerja v blagovnem prometu, kasneje pa še Dedno pravo ter Mednarodno zasebno pravo. Leta 1986 je bila izvoljena v naziv redne univerzitetne profesorice, med letoma 1987 in 1991 je opravljala funkcijo prorektorice univerze za vzgojno-izobraževalno področje, ko je Višja pravna šola postala Pravna fakulteta, pa je bila njena dekanica (1991–1993). Predavala je tudi na takratni Visoki zdravstveni šoli v Mariboru, Visoki šoli za socialno delo v Ljubljani, na Pedagoški fakulteti v Mariboru ter na tujih univerzah v Avstriji, Nemčiji, Švici in na Norveškem. Leta 1998 je kot prva Slovenka postala sodnica Ustavnega sodišča Republike Slovenije in to funkcijo opravljala do predčasne upokojitve v letu 2000.
Bila je ustanoviteljica in predstojnica leta 1995 ustanovljenega Inštituta za civilno, primerjalno in mednarodno zasebno pravo pri mariborski pravni fakulteti. Zelo aktivna je bila na področju znanstvenoraziskovalne dejavnosti, saj je vodila številne raziskovalne projekte. Prav tako je bila vodja projekta Reforma mednarodnega zasebnega prava in postopka Republike Slovenije in njegova prilagoditev pravu Evropske skupnosti, ki je bil osnova novemu zakonu o mednarodnem zasebnem pravu in postopku, mnogi raziskovalni projekti pa so bili podlaga za znanstvene konference z mednarodno udeležbo. Bila je aktivna članica mnogih nacionalnih in mednarodnih združenj, več let je bila tudi v izvršilnem odboru Mednarodnega združenja za družinsko pravo.
Njej znanstveni opus obsega veliko število bibliografskih enot z različnih pravnih področij, med katerimi izstopa področje družinskega prava.
Leta 2000 ji je Senat Univerze v Mariboru dodelil naziv zaslužne profesorice kot priznanje in zahvalo za njen prispevek k razvoju pravne znanosti, Pravne fakultete ter Univerze v Mariboru nasploh.
Pokopana je na pokopališču v Gorišnici.
Je avtorica učbenikov:
Pravna razmerja v prometu blaga in storitev (1979)
Mednarodno zasebno pravo (1994)
Družinsko pravo (1996)
Osebnosti: veliki slovenski leksikon: od A do L, Ljubljana, 2008, str. 277.
Enciklopedija Slovenije: šestnajsti zvezek, Ljubljana, 2002, str. 65.
V. Borovac: Miroslava Geč Korošec: »Maribora ne morem in ne želim pogrešati«, Mariborčan (februar 1998), str. 22–23.
M. Goznik: V Sloveniji se pravni red ustvarja in potrjuje: pogovor s prvo Slovenko – ustavno sodnico, Tednik, št. 13 (2. 4. 1998), str. 2.
F. Pernek: Miroslava Geč – Korošec, Večer, št. 174 (31. 7. 2002), str. 11.