FILIPI, Goran

Prof. dr. Goran Filipi se je rodil v Zadru. V Izoli je obiskoval Osnovno šolo »Vojke Šmuc«. Srednjo kemično šolo je opravil v Kruševcu. Nato se je vpisal na Fakulteto za kemijo v Kragujevcu.  Po  enem letu je  študij  opustil in se  leta 1973 vpisal na Filozofsko fakulteto, smer italijanski in angleški jezik.   Po diplomi leta 1979 se je iz Zadra preselil v Izolo.  Na  Osnovni šoli »Vojke Šmuc«  in Osnovni šoli Prade je poučeval italijanščino.   Nato je poučeval italijanščino in književnost  na Gimnaziji Koper in  nekaj časa tudi na Srednji kovinarski šoli Koper. Leta 1985 je magistriral na Filozofski fakulteti v Zagrebu. Na isti fakulteti je leta 1991 doktoriral in pridobil naziv doktor jezikoslovnih znanosti.

Sredi 80-tih let minulega stoletja je dobil redno zaposlitev visokošolskega profesorja na Pedagoški fakulteti v Pulju, kjer je  predaval  zgodovino italijanskega  jezika vse do upokojitve leta 2019.

Deloval je  kot znanstveni svetnik na UP ZRS, kjer je bil tudi predstojnik Inštituta za jezikoslovne študije.  Bil je  tudi član Hrvaškega filološkega društva, hrvaškega Društva klasičnih filologov, član Odbora za dialektologijo pri hrvaški akademiji znanosti in umetnosti, član Slovenskega slavističnega društva, član italijanskega društva Società italiana di glottologia,  član Matice hrvatske in  Društva hrvaških književnikov.

Ukvarjal se je z dialektološkimi, etimološkimi, leksikološkimi in leksikografskimi raziskavami, predvsem v okviru kontaktne dialektologije Istre, Furlanije, Julijske krajine in Dalmacije z otoki. Objavil je okoli 100 znanstvenih člankov in 15 znanstvenih monografij. S svojimi prispevki je sodeloval na mnogih konferencah. Pisal je recenzije, bil je  mentor pri študentskih diplomskih nalogah, urednik.

Bil je  tudi vnet proučevalec istroromunskih govorov. Napisal je Hrvaško romunski slovar ter Etimologijski rječnik betinske brodogradnje, več slovarjev o ljudskem poimenovanju ptičev v Istri, knjigi Istriotski lingvistički atlas ter Pomorski termini u rukopisnom latinsko-hrvatsko-talijanskom rječniku fra Josipa Jurina iz 18. stoljeća. Zanimiva je tudi njegova knjiga Talasozoonimi slovenskog primorja.

Napisal je delo Slovanske, germanske in romanske jezikovne prvine v srednjeveški Istri. V tej razpravi je obdelanih okoli 50 jezikovnih enot, ki bi jih lahko imeli za izposojenke iz starejših jezikovnih plasti. Besedje je izbrano iz različnih virov, srednjeveških pa tudi poznejših. Nekaj besed je tudi iz besedišča, ki ga je sam zbral na terenu – starejše jezikovne plasti se zrcalijo tudi v sodobnem besedišču. Vsaka enota je obdelana etimološko in leksikološko in se primerja s podobnimi oblikami iz sosednjih govorov.

Uveljavil se je tudi kot prevajalec in pesnik. Znane so njegove pesniške zbirke: delo Sve hrvatske smrti : (ratna zbirka), zbirka pesmi Brdo do sunca, knjiga pesmi Nasprotna obala, ki je izšla v Izoli v slovenskem jeziku ter knjiga Još se vrti crna ploča.  Nekaj svojih pesmi je tudi uglasbil.  Z gospodom Đaninom Božićem je soavtor grafično-pesniške mape Istarski rukopisi – Caligrafie istriane, ki je izšla leta 1998. Pesmi je objavljal še  v  revijah Fontana, Primorska srečanja, Zadarska smotra itd.  Z revijo   Nova Istra  iz Pulja je sodeloval vse do svoje smrti.

V mlajših letih je bil tudi izvrsten šahist, član Šahovskega kluba Izola. Kot nadarjen fotograf je prejel številne nagrade za diapozitive, ki so jih v okviru nekdanje Jugoslavije podeljevali na fotografskih natečajih v Skopju.