FERLEŽ, Jerneja

Mariborčanka Jerneja Ferlež, rojena Hederih, je študij etnologije in kulturne antropologije ter bibliotekarstva zaključila na Filozofski fakulteti v Ljubljani.
Od leta 1993 je kot bibliotekarka zaposlena v Univerzitetni knjižnici Maribor. Vrsto let je delala kot informatorka, kasneje je prevzela vodstvo izposoje, nekaj časa je bila strokovna referentka za etnologijo, bila je tudi članica strokovnega sveta UKM. Danes je zadolžena za stike z javnostmi in je nadomestna članica Komisije za ocenjevanje kakovosti univerze. Poleg tega pripravlja razstave, prireditve in je avtorica ter urednica več publikacij, ki so izšle v založništvu UKM, med drugim zbirke 110 anekdot o UKM.
Kot etnologinja uživa v raziskovanju in ker živi in dela v Mariboru, je njen predmet raziskovanja pogosto povezan s tem mestom in njegovimi prebivalci.
Pri raziskovalnem delu se rada zanaša na pisne vire, prav tako ljubi so ji ustni viri ter slikovno gradivo. Ker jo obravnavana tema popolnoma posrka vase, je ogromna količina gradiva, ki ga navadno mora predelati, ne moti. Pogosto se ji zgodi, da se med prebiranjem gradiva tema za njeno naslednjo raziskavo ponudi kar sama.
V okviru magistrskega dela se je posvetila hišnim dvoriščem v mariborskem mestnem jedru. Raziskovala je pomen dvorišč za ritem življenja v mestu ter leta 1999 magistrirala. Svoja spoznanja je leta 2001 objavila v znanstveni monografiji Mariborska dvorišča. Ta je pritegnila številne, med njimi mariborskega režiserja in scenarista Bojana Laboviča, ki je po knjigi posnel istoimenski dokumentarni film. Navdahnila je tudi kulturni projekt, ki je živ še danes in nosi naslov Živa dvorišča.
Leta 2002 je izšla njena druga strokovna monografija z naslovom Fotografiranje v Mariboru: 1918-1941. Pet let kasneje se je v doktorski disertaciji ponovno posvetila bivalni kulturi v Mariboru. Prav pri raziskovanju te teme je naletela na vir, ki jo je pripeljal do zanjo zanimivih spoznanj o Josipu Hutterju. Sledil je izid knjige Josip Hutter in bivalna kultura Maribora. Knjiga je bila izdana tudi v angleškem jeziku in je pomembno dopolnila dosedanja védenja o življenju in delu J. Hutterja. Poznavalci so študijo ocenili kot presežek in zanjo je leta 2009 prejela Glazerjevo listino. Nagrado je prejela tudi za naslednje izdano delo. Za leta 2009 izdano monografijo Stanovati v Mariboru je namreč dobila Murkovo priznanje za posebne dosežke v etnologiji na Slovenskem.
Piše torej lastne etnološke študije, njeno ime pa se pojavlja še v drugih strokovnih delih, na primer v monografiji Utrinki iz zgodovine in življenja cerkve in župnije Šentilj v Slovenskih goricah iz leta 2009 ter v tistem iz leta 2015 z naslovom Okusiti Maribor: vsakdanje in praznične jedi Mariborčanov.
Podpisuje se tudi pod znanstvene članke, ki jih objavlja v Časopisu za zgodovino in narodopisje, Glasniku Slovenskega etnološkega društva, Razgledih, Etnologu, Dialogih, reviji Studia Historica Slovenica in drugih strokovnih revijah. Širša javnost pa lahko njene etnološko obarvane zapise spremlja v časniku Večer. V zadnjem času v soavtorstvu s pisateljem Petrom Rezmanom objavlja tudi v literarnih revijah, denimo v Literaturi in Sodobnosti.
Napisala je nekaj učnega gradiva in prispevala članke za Slovenski etnološki leksikon ter za Leksikon mariborske družbe in kulture: po letu 1945. S prispevki na temo etnologije in bibliotekarstva sodeluje na konferencah, simpozijih in se udeležuje okroglih miz. Nekaj časa je bila urednica knjižne zbirke Slovenskega etnološkega društva.
Iz EPK Maribor 2012 so jo povabili, da pripravi razstavo Nemci in Maribor. Vabilu se je odzvala in pripravila najodmevnejšo razstavo v času EPK ter nekaj drugih projektov.
Je med najbolj zaslužnimi, da je Maribor danes dobro etnološko raziskan, znanje in strast do raziskovanja pa pogosto usmeri tudi v različne kulturne projekte v Mariboru.