Napredno iskanje
sl
sl en it hu
Pisava
100%
125%
150%
200%
Barve
Privzete barve
Visok kontrast
Obrnjene barve
Črno belo
Kazalec
Resetiraj

FATUR, Lea

FATUR Lea
Foto: Iz knjige: Žebovec, M: Slovenski književniki. Karantanija,2009, str. 60.

Foto galerija

Rojena:
14. november 1865, Zagorje na Pivki
Umrla:
1. avgust 1943, Ljubljana
Poklici in dejavnosti:
Občina:
Leksikon:

Obiskovala je ljudsko šolo pri italijanskih benediktinkah na Reki. Njen oče je bil železničar, zato se je družina večkrat selila. Želela je postati učiteljica, vendar se je na željo staršev v Gorici izučila za šiviljo. Kasneje se je preselila v Ljubljano, kjer je gospodinjila bratoma in drugim študentom in od tega živela. Bila je željna znanja, zato se je izobraževala kar sama. Naučila se je tujih jezikov (nemščine, francoščine, italijanščine, latinščine …), zanimala jo je tudi zgodovina. Že od otroštva je veliko brala, tako domače kot tuje knjige. Imela je izrazit dar za pripovedovanje pravljic in pripovedk. Že pri šestnajstih letih je začela pisati svoje prve spise. Prvi, Črni vitez in hudi grof, je bil objavljen leta 1883 v Slovenskem gospodarju. Lea je pisala pravljice, zgodovinske romane, ljubezenske povesti, črtice, poučne spise in poezijo za otroke. V njenih delih se odraža domišljijski svet, prepojen z idealizmom in romantiko. Pogosto se je vračala k motivu ženske junakinje, ki deluje predvsem za višje cilje.
Svoja literarna dela je objavljala v Domu in svetu, Slovencu, Zori, Ženskem svetu, Domačem prijatelju, Orliču, Koledarju Mohorjeve družbe, Slovenskem koledarju, nemškem ljubljanskem dnevniku Laibacher Zeitung, Dobri gospodinji in Ilustravanom glasniku. Poznali so jo tudi čez lužo. Njena dela so bila ponatisnjena v ameriškem slovenskem časopisju: Nova domovina, Amerikanski Slovenec in Clevelandska Amerika. Nekaj njenih del je v času njenega življenja izšlo tudi v knjižni obliki.V zbirki Slovenske večernice Mohorjeve družbe je izšla Vislavina odpoved. Njena knjiga Zel in plevel, kjer se je podpisala s psevdonimom F. Magister je bila napačno pripisana Antonu Slivniku. Prav tako je bila njena ljudska pravljica Pšenica, najlepši svet (1974) napačno pripisana Kristini Brenkovi. Njeno najlepše delo, Pravljice in pripovedke, katero je napisala že leta 1910 po ljudskem izročilu domačega kraja, je izšlo v knjižni obliki v dveh knjigah šele leta 1941.
Lea Fatur je dočakala visoko starost. Umrla je v Ljubljani. Pokopana je na ljubljanskih Žalah.

Za Adrijo, 1905
Vilemir, 1906
Biseri, 1908
Komisarjeva hči, 1910
Iz naših dni, 1911
Vislavina odpoved, 1912
Razne povesti, 1912
Zel in plevel, 1926
Dom dedov, 1926
Zarika in Sončika, 1927
Pravljice in pripovedke, 1941
Pšenica, najlepši cvet, 1974
Junakinja zvestobe, 1996
Dom dedov, 2001
V burji in strasti, 2015

 

 

 

 

1. Primorski slovenski bibliografski leksikon. Snopič 4. Gorica, 1977, str. 348-349.
2. Slovenska književnost. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1996, str. 91.
3. Žebovec, M. Slovenski književniki: rojeni do leta 1899, dodatna knjiga. V Ljubljani: Založba Karantanija, 2009.

Avtor/-ica gesla: Tadeja Raspor, Knjižnica Makse Samsa
Datum prvega vnosa: 20. 2. 2017 | Zadnja sprememba: 24. 8. 2020
Prijavi napako