Leta 1957 je diplomiral na Fakulteti za glasbo v Ljubljani pri A. Ravniku.
Nastopal je solistično in kot klavirski spremljevalec tako doma kot v tujini. Bil je korepetitor v Operi Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani. Nato se je posvetil predvsem komorni glasbi in pedagoškemu delu. Od leta 1964 do 1980 je vodil trio Pro musica rara (klavir, klarinet, fagot). Izvajal je predvsem slovenske avtorje, mdr. Vremšaka, Liparja, Kantušerja, Ukmarja, Srebotnjaka in Štuhca.
Leta 1966 je postal producent na radiu Ljubljana. Do leta 1986 je bil tudi urednik za komorno glasbo. Med letoma 1986 in 1990 je bil vodja uredništva za resno glasbo.
Predaval je na pedagoški akademiji in bil zunanji sodelavec Akademije za glasbo v Ljubljani. Poučeval je klavir, zgodovino klavirske literature in teorijo komorne glasbe.
Pisal je tudi eseje, glasbene kritike za časnik Delo (1971-1986). Leta 1996 se je upokojil.
Leta 1993 mu je Društvo glasbenih umetnikov Slovenije podelilo Betettovo nagrado, najvišje slovensko priznanje za umetniško ustvarjanje v glasbi.
Osebnosti, Od A do L, Ljubljana 2008
F. Križnar: Portreti slovenskih glasbenikov, Maribor 2006
D. Bajt: Slovenski kdo je kdo, Ljubljana 1999