DRINOVEC, Borut Janez

Skoraj vse življenje živi v Kranju (Zlato polje, Struževo), le v šestdesetih letih 20. stoletja je nekaj let živel in delal v tujini, tj. v Nemčiji. Prvo leto po končani 2. svetovni vojni je začel hodit v prvi razred deške osnovne šole v stavbo pri Prešernovem gaju na Komenski ulici. Leta 1957 je maturiral na kranjski gimnaziji. Diplomiral je leta 1961 iz biologije na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani. Podiplomski študij medicinske mikrobiologije je z magisterijem zaključil leta 1965 na Medicinski fakulteti Univerze v Zagrebu. Na Medicinski fakulteti v Ljubljani pa si je leta 1967 pridobil še doktorat znanosti iz medicinske mikrobiologije.

Njegov prvi delodajalec je bil Zavod za zdravstveno varstvo v Kranju (1961-1964). Vmes je odslužil še eno leto v JLA. Leta 1964 se je odzval na razpis Inštituta za eksperimentalno virologijo in imunologijo Heinrich-Pette pri Univerzi v Hamburgu. Bil je sprejet in tam je preživel skoraj pet izredno plodovitih let. Imel je odlične pogoje za delo (vrhunski sodelavci iz vsega sveta, uporaba najnovejših metod, obiski znanstvenih srečanj idr.). V tem času je izdelal tako magistrsko delo, kot doktorsko disertacijo. Po poroki se je vrnil v domovino. Preko Inštituta za mikrobiologijo in parazitologijo v Ljubljani je postal začasni uslužbenec Krke, tovarne zdravil iz Novega mesta (1969-1974). S tem se je začelo njegovo 35-letno delovanje v Ljubljani. Predaval je na Medicinski fakulteti v Ljubljani (1974-2002; 1976 docent, 1981 izredni profesor, 1986 redni profesor, 1994-98 prodekan). Bil je gostujoči predavatelj na Fakulteti za farmacijo, Biotehniški fakulteti in Fakulteti za kemijo. Sodeloval je in več let vodil interfakultetni magistrski študij mikrobiologije. Bil je tudi mentor pri doktoratih znanosti, magisterijih in diplomah.

Na znanstvenem področju je izvajal raziskave zgradbe različnih virusov in interakcij z okuženimi celicami virusov ošpic, rdečk, herpesvirusov, papovavirusov, rotavirusov, virusov vakcinije, influence, HIV idr. Ukvarjal se je z laboratorijsko diagnostiko virusnih infekcij. Uvedel je diagnostiko AIDSa v Jugoslaviji in vodil jugoslovanski referenčni laboratorij za AIDS.

Posvetil se je tudi mikrofotografiji. Pri delu je veliko uporabljal svetlobni in elektronski mikroskop, ki sta omogočala fotografsko dokumentiranje. Zato so bila njegova predavanja bogato ilustrirana in kolegom po vsej Jugoslaviji je ilustriral njihove knjige. Največ je sodeloval s prof. Mihom Likarjem. Organiziral je več mednarodnih in jugoslovanskih kongresov in simpozijev. Bil je zadnji predsednik Zveze mikrobioloških društev Jugoslavije (1988-2002). V letih 1992-96 je bil predsednik Slovenskega mikrobiološkega društva. Sam in z drugimi avtorji je v domačih in tujih revijah objavil nad 100 znanstvenih, raziskovalnih in strokovnih člankov iz raznih področij mikrobiologije, predvsem virologije. Je tudi soavtor pri učbenikih medicinske virologije in parazitologije. Ilustriral je več strokovnih knjig. V prostem času se ukvarja s fotografijo, filmom in videom.