Bojan Dornk je bil zaposlen v železarni na Jesenicah. V Gledališču Toneta Čufarja Jesenice je aktiven že od leta 1971. Sodeloval je pri okoli štiridesetih predstavah. Med njimi so bile: Pohujšanje v dolini šentflorjanski (1971), Komaj do srednjih vej (1972), Pepelka (1972), Vida Grantova (1972), Romeo in Julija (1973), Ljubim (1973), Deset zamorčkov (1973), Užaljeni medvedek (1973), Ščuke pa ni (1974), Plinska luč (1974), Hodl de bodl (1975), Prvi dan svobode (1975), Polom (1975), Pohorska bajka (1975), Večna lovišča (1976), O ne, ščuke pa ne (1976), Medeia (1977), Hvarčanka (1978), Raztrganci (1978), Uboga Ančka (1980), Smrt predsednika hišnega sveta (1981), Škrjanček (1987), Rodil se je oče (1987), Naši trije angeli (1987), Sumljiva oseba (1989), Ribiške zdrahe (1989), Veliki manevri v tesnih ulicah (2002), Politika, bolezen moja (2004), Trnuljčica (2005), Polom (2005), Kralj Artur in sveti gral (2006), Matiček se ženi (2007), Planinska roža (2008), Otroška bolezen (2008), Dva lopova (2008), Fimfarum (2010).
Aktiven je tudi v okviru Športno-kulturnega društva Obranca, ki deluje v okviru krajevne skupnosti Blejska Dobrava. Člani društva skrbijo za organizacijo druženj in proslav v lokalnem okolju. Med prireditve v njihovi organizaciji sodijo otroške olimpijade, pohodi na Obranco ob prazniku Krajevne skupnosti Blejska Dobrava, kresovanja, novoletni pohodi na Babo in tako dalje. Sodelovali so tudi pri izdaji pesniške zbirke Majde Rebernik, ki je živela na Kočni in bila ustanoviteljica in predsednica Športno-kulturnega društva Obranca.
Leta 2014 je za svoje delo prejel priznanje Socialnih demokratov, leta 2016 priznanje krajevne skupnosti Blejska Dobrava, leta 2017 pa plaketo občine Jesenice.
Sodja, A. Priznanje Bojanu Dorniku. Jeseniške novice, 2016, št. 12, str. 5.