Napredno iskanje
sl
sl en it hu
Pisava
100%
125%
150%
200%
Barve
Privzete barve
Visok kontrast
Obrnjene barve
Črno belo
Kazalec
Resetiraj

DIEHL, Branko

- Branko Diehl na povojnem montiranem sodnem procesu v Ljubljani (izrez). Vir: uimenaroda.net (http://uimenaroda.net/wp-content/uploads/2017/12/Branko-Dil-189x300.jpg)

Foto galerija

Rojen:
27. julij 1905, Celje, Slovenija
Umrl:
12. maj 1948, Ljubljana, Slovenija (nezanesljivo)
Poklici in dejavnosti:
Kraji delovanja:
Občina:
Leksikon:

Branko (Karl) Diehl, inženir kemije, predvojni celjski alpinist, komunist, interniranec v nemškem koncentracijskem taborišču in obsojenec na povojnem politično montiranem sodnem procesu, je bil rojen v Celju na takratni Graški cesti 43 (pri sedanjem lokalu Branibor na Stanetovi ulici) v podjetniški družini kot prvi (živorojeni) od štirih otrok. Za njim so bili rojeni še Mira, Silva in Vladimir. Oče, zaveden Slovenec in dobrotnik Robert Diehl (1879–1957), rojen v Trstu, se je po poroki konec leta 1903 priselil v Celje, kjer je kupil več zemljišč na Dolgem polju, ustanovil žganjarno (prvi obrat za proizvodnjo žganih pijač v Celju), se ukvarjal z odkupom kož, bil trgovec in nekaj časa še (so)lastnik Prve južnoštajerske kamnoseške industrijske družbe (kasneje preimenovane v Kamnoseško industrijsko družbo v Celju). Mama Ivanka (Johanna, Hani) Diehl (1880–1934), rojena Friedrich, je bila s Ptuja. Njen oče Samuel Friedrich je bil trgovec z deželnimi pridelki. Brankov krstni boter je bil Karl Diehl, očetov mlajši brat, sicer pa veleposestnik v Šebalku pri Godoviču.

Po končani osnovni šoli je v letih 1915–1923 v Celju obiskoval gimnazijo. Po maturi se je vpisal na tehnično fakulteto na Dunaju, kjer je študiral osem mesecev, nato se je prepisal na ljubljansko tehnično fakulteto, kasneje pa je presedlal na študij fizike in kemije na filozofski fakulteti v Ljubljani in tam leta 1931 tudi diplomiral.
V času študija je bil član Kluba naprednih slovenskih akademikov v Celju, ki je s svojim delovanjem prenehal v letu 1927. Zavoljo očetovih finančnih težav mu je uspelo doštudirati s podporo sorodnikov.

Še istega leta, julija 1931, je postal član takrat ilegalne Komunistične partije/stranke Jugoslavije (KPJ) in bil nato kot eden aktivnejših komunistov na Celjskem v letih 1932 in 1933 sekretar mestnega komiteja KP Celje, po novejših ugotovitvah pa najbrž tudi sekretar okrožnega komiteja (OK) KP Celje, ki je deloval na območju Celja, Savinjske doline in Slovenj Gradca. Novembra 1933 je bil zaradi politične dejavnosti v okviru KPJ (propaganda komunizma) aretiran in obsojen na tri leta robije – težkega zapora. Po prestani kazni v Sremski Mitrovici je ostal še eno leto brez dela, nato se je zaposlil kot kemik v laboratoriju Rudnika svinca in cinka Mežica. Tam je delal le dober mesec dni, ko je bil iz političnih razlogov ponovno aretiran. Po štirimesečnem zaporu in preiskavi so ga izpustili. Vrnil se je na mesto svoje zadnje zaposlitve v kemijski laboratorij separacije mežiškega rudnika v Žerjavu. Njegovo politično delovanje se je nadaljevalo; od oktobra 1940 je bil član novoustanovljenega OK KP Mežica. Ob nacistični okupaciji Jugoslavije ga je 23. (po drugih podatkih 24.) junija 1941 aretirala tajna policija gestapo in ga odvedla v zapor v Begunje na Gorenjskem. Od tam so ga kmalu internirali v koncentracijsko taborišče Dachau, kjer je tudi dočakal konec vojne in vrnitev v domovino. Leta 1945 je postal delegat ministrstva industrije in rudarstva pri mežiškem rudniku (direktor rudnika), leta 1946 pa je bil zaposlen kot glavni inšpektor za gospodarstvo pri kontrolni komisiji predsedstva vlade Ljudske republike Slovenije (LRS) in član ekonomske komisije centralnega komiteja KPS. Tega leta je bil zaradi svojih »izrednih zaslug pri širjenju bratstva med narodi in narodnostmi pri ustvarjanju in razvijanju politične in moralne enotnosti naroda« odlikovan z redom bratstva in enotnosti II. stopnje.

Osumljen medvojnega sodelovanja z gestapom je bil 16. septembra 1947 aretiran in na prvem dachavskem procesu (Diehl-Oswaldov proces) na podlagi neresničnih obtožb 26. aprila 1948 obsojen na smrt z ustrelitvijo. Sodba ga je v desetih točkah bremenila, da je »kot agent gestapa organiziral v taborišču Dachau t. i. antifašistično organizacijo, sodeloval pri poskusih na malarijski postaji, ovajal internirance itd., po vojni pa omogočil gestapovskim agentom, da so prevzeli ključne položaje v gospodarstvu, kjer so sabotirali izgradnjo socializma, špijonirali itd.« Prošnja za pomilostitev je bila zavrnjena. Okoliščine njegove smrti niso docela pojasnjene. Kot uradni datum in kraj smrti – justifikacije – se navajata 12. maj 1948 v Ljubljani, toda sodeč po ohranjeni zabeležki takratnega ministra za notranje zadeve LRS Borisa Kraigherja, so obsojence s tega procesa usmrtili kasneje, menda 18. novembra 1950 v Kočevju, na kar bi utegnil nakazovati tudi uradni zaznamek v rojstni knjigi, v kateri je ob njegovem imenu zabeleženo: Umrl dne 12. 5. 1948 v Ljubljani (Mrl. m. knj. Ljubljana l. 1950/329/1456) C 13.9.50. Lokacija groba z Diehlovimi posmrtnimi ostanki ni znana. Pravno je bil skupaj z ostalimi obsojenci s procesa rehabilitiran 27. julija 1976, politično pa aprila 1986. Oktobra 1989 sta Zveza komunistov Slovenije in mesto Ljubljana na ljubljanskih Žalah v spomin žrtvam dachavskih procesov postavila simboličen nagrobnik – kenotaf, ki ga je zasnoval arhitekt Fedja Košir.

Pred drugo svetovno vojno je bil Diehl aktiven alpinist in smučar. Gore so se mu verjetno priljubile že v otroških letih, saj sta bila oba starša člana Savinjske podružnice Slovenskega planinskega društva (SPD); tudi sam se je kasneje vključil v njeno delo: znotraj društva je bil član zimsko-športnega odseka (ust. 1929), reševalnega odseka (ust. 1931) in alpinističnega odseka (ust. 1937). Veliko je plezal v savinjskem delu Kamniško-Savinjskih Alp. Po njem je poimenovan Diehlov žleb v ostenju Mrzle gore, ki ga je skupaj z Jožetom Goričarjem, kasnejšim dr. prava in sociologom, preplezal 9. septembra 1926. Po poročilu v Planinskem vestniku se je skupaj z Andrinom Kopinškom, še enim celjskim alpinistom, smučarjem in promotorjem planinstva, 28. junija 1928 povzpel na vrh Planjave po novi smeri v njeni severni steni.
Kot izkušen smučar je pred vojno večkrat organiziral in vodil (turno)smučarske tečaje na Korošici in Mozirski planini (Golte). S Kopinškom sta leta 1931 organizirala prvo tekmo v slalomu pri Celjski koči. Občasno se je tudi sam udeleževal smučarskih tekmovanj. Po selitvi v Mežiško dolino je postal član podružnice »Peca« SPD Črna-Mežica, v kateri se je naprej dejavno udejstvoval.
Bil je tudi dober šahist; kot član Celjskega šahovskega kluba, katerega je leta 1920 ustanovil zdravnik in skladatelj dr. Anton Schwab, je bil v letih 1932 in 1937 tudi njegov prvak.

Poročen je bil z učiteljico Ireno Pavletič (1909–1993), s katero je imel sina Branka Mitjo (1947–2016).

Avtor časopisnih člankov (izbor):

Začetek in razvoj slaloma v Celju. Slovenski smučar, 1940–41, let. 1, št. 4, str. 4.
Znižanje produkcijskih stroškov je ena naših glavnih nalog. Ljudska pravica, 1946, let. 7, št. 187, str. 3.

red bratstva in enotnosti II. stopnje, 1946

Batagelj, B. Izum smučarske tradicije: kulturna zgodovina smučanja na Slovenskem do leta 1941. Ljubljana: Zveza zgodovinskih društev Slovenije, 2009.
Dachauski procesi: (raziskovalno poročilo z dokumenti). Ljubljana: Komunist, 1990.
Delovanje Savinjske podružnice SPD v Celju. Nova doba, 1931, let. 13, št. 36, str. 1.
Filipič, F. Diehl, Branko. V: Enciklopedija Slovenije: 2. knjiga. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1988, str. 258.
Goričar, J. Nova plezalna smer na Mrzlo goro. Planinski vestnik, 1927, let. 27, št. 2, str. 39–41.
Izvestje državne realne gimnazije v Celju: 1918/1919–1927/1928. Celje: Državna realna gimnazija, 1928.
Jahresbericht des k. k. Staats-Gymnasiums in Cilli. B. K. k. Selbständige Gymnasialklassen mit deutsch-slowenischer Unterrichtssprache: 1915/16, Celje: K. k. Staats-Gymnasium in Cilli, 1916.
Kajzelj, M. Naš alpinizem. Ljubljana: Turistovski klub Skala, 1932.
Karel Diehl. Slovenski narod, 1918, let. 51, št. 218, str. 3.
Lednik, Š. V Šmihelu pa no kažico mam. Koroški fužinar, 1988, let. 38, št. 2, str. 42–44.
Medklubska slalom-tekma Zimskospornega odseka SPD v Celju. Jugoslovan, 1931, let. 2, št. 33, str. 4.
Mikola, M. Zgodovina celjske industrije. Celje: Zgodovinski arhiv, 2004.
Na občnem zboru. Nova doba, 1925, let. 7, št. 87, str. 1–2.
Novi člani. Planinski vestnik, 1909, let. 15, št. 6, str. 119.
Novi člani. Planinski vestnik, 1913, let. 19, št. 1, str. 23.
Občni zbori podružnic SPD za leto 1939. Planinski vestnik, 1940, let. 40, št. 7/8, str. 219–230.
Odlikovanje organizatorjev in zaslužnih sodelavcev Osvobodilne fronte Slovenije. Slovenski poročevalec, 1946, let. 7, št. 100, str. 5.
Orožen, J. Posestna in gradbena zgodovina Celja. Celje: Ljudski odbor občine Celje, 1957.
Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon: 1. knjiga. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008, str. 197.
80 let GRS Celje: zbornik: 1931–2011, Celje: Postaja GRS, 2011.
Plezalni vodnik. Kamniške in Savinjske Alpe. Logarska dolina – zahodni del. 2. izdaja. Ljubljana: Planinska zveza Slovenije, 1999.
J. S. 20-letnica Celjskega šahovskega kluba. Nova doba, 1940, let. 22, št. 33, str. 2.
Smuške tekme v Celju. Delavska politika, 1931, let. 6, št. 16, str. 4.
Trampuž, L. Delovanje ilegalne KPJ v času šestojanuarske diktature (primer celjskega okrožja v letih 1932–1933). Prispevki za novejšo zgodovino, 2020, let. 60, št. 1, str. 86–104.
S. V. Kenotaf za žrtve dachauskih procesov. Delo, 1989, let. 31, št. 225, str. 12.
Žolnir, B. Naši aktivisti OF. Koroški fužinar, 1977, let. 27, št. 4, str. 3–10.

Arhivska vira:
Nadškofijski arhiv Maribor, Matične knjige, Krstna knjiga Celje – Sv. Danijel 1902–1907, pag. 209, 284 (z zabeležko o smrti), 366, 436.
Nadškofijski arhiv Maribor, Matične knjige, Krstna knjiga Celje – Sv. Danijel 1908–1912, pag. 94.

Spletni viri:
Geni.com. (citirano: 25. 9. 2020). Dostopno na naslovu: https://www.geni.com/people/Branko-Diehl/6000000003227386133.
Matricula Online: Poročna knjiga Graz-Mariahilf 1901–1905, pag. 158. (citirano: 19. 11. 2020). Dostopno na naslovu: https://data.matricula-online.eu/sl/oesterreich/graz-seckau/graz-mariahilf/1074/?pg=166.
Melik, J. Diehl, Branko. (citirano: 25. 9. 2020). Dostopno na naslovu: https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1023280/.

Avtor/-ica gesla: Janja Jedlovčnik, Osrednja knjižnica Celje
Datum prvega vnosa: 24. 12. 2020 | Zadnja sprememba: 24. 12. 2020
Janja Jedlovčnik. DIEHL, Branko. (1905-1948). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 4. 12. 2021) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/diehl-branko/
Prijavi napako