Izhaja iz kmečke družine Štulčevih, v kateri se je očetu Janezu in mami Ani rodilo trinajst otrok. Vincencij je kot predzadnji otrok osnovno šolo šest let obiskoval na Zalem Logu. Pouk je potekal trikrat tedensko. Nato je šolanje nadaljeval na nižji gimnaziji v Železnikih. V prostem času je pasel živino. Mama je otrokom ob večerih pripovedovala zgodbe, ki so v njem vzbudile zanimanje za zgodovino. Zaradi pomanjkanja denarja se ni mogel vpisati na gimnazijo v Škofjo Loko, ampak je šolanje ob pomoči štipendije za učitelje nadaljeval na učiteljišču v Tolminu. Med počitnicami je delal v domačem gozdu in na bratovi kmetiji. Vojaški rok je služil med leti 1963 in 1965 na romunski in albanski meji. Kasneje je na Filozofski fakulteti doštudiral zgodovino in geografijo. Po končanem študiju se je leta 1971 zaposlil v Loškem muzeju, kjer je ostal 10 let. Naslednjih 9 let je služboval kot arhivar za srednjeveško zgodovino v Zgodovinskem arhivu Ljubljana. V tem času se je pridružil Društvu 2000, ki je izdajalo kulturno Revijo 2000.
Aprila 1975 se je poročil z Ljubo Žorž iz Kopra, s katero sta si v Škofji Loki ustvarila dom in družino. V zakonu so se jima rodili štirje otroci.
Dejaven je bil tudi v politiki, v katero se je podal leta 1989 kot ustanovni član Slovenskih krščanskih demokratov (SKD). V njegovi hiši v Škofji Loki je bil decembra 1989 ustanovljen loški Demos, ki je bil prvi občinski Demos v Sloveniji. Po prvih demokratičnih volitvah leta 1990 je postal predsednik izvršnega sveta Občine Škofja Loka in stopil na pot poklicnega politika. Funkcijo je opravljal do decembra 1994, naslednje leto pa je bil imenovan za načelnika Upravne enote Škofja Loka. Leta 1996 je bil na listi SKD izvoljen za državnega poslanca. V tem mandatu je bil član več delovnih teles. Aktivno se je zavzemal za sodelovanje z zamejci in izseljeniškimi društvi. Kot občinski svetnik je vodil Komisijo za razkrivanje povojnih pobojev in grobišč. Danes je član Slovenske ljudske stranke, vendar ni aktiven v njenih organih. Tri desetletja je pooblaščenec Upravne enote Škofja Loka za sklepanje zakonskih zvez. Poročil je več kot tisoč parov.
Po upokojitvi leta 2002 se je posvetil raziskovanju lokalne zgodovine. Preučuje dokumente v arhivih, piše članke in razprave s področja zgodovine, geografije in domoznanstva, ki jih objavlja v zborniku Selške doline Železne niti, v Loških razgledih, Kroniki, Šolski kroniki, Kranjskem zborniku, Arhivih, Zavezi in v drugih lokalnih publikacijah.
Aktiven je v številnih društvih. V Muzejskem društvu Škofja Loka je bil več mandatov v izvršnem odboru in dva v nadzornem odboru društva. Na njegovo pobudo so se začeli Blaznikovi večeri, katere je več let organiziral in vodil. V Župniji Železniki vodi zgodovinsko skupino že vse od njene ustanovitve leta 2006. Izdali so knjigi o znamenjih in kapelicah v Železnikih in okolici, raziskovali padle vojake prve svetovne vojne iz Železnikov in jim odkrili spominsko ploščo na cerkvi sv. Frančiška Ksaverija. Raziskali so tudi zgodovino župnije Železniki ob njenem praznovanju 400-letnice leta 2022. Aktivno deluje tudi v Župniji Škofja Loka, več mandatov je bil član Župnijskega pastoralnega sveta, sodeloval je tudi pri evidentiranju znamenj na Škofjeloškem. Je tudi ustanovni član hrvaškega kulturnega društva Komušina Doboj, ki so ga ustanovili begunci iz Bosne, ki so v času vojne avgusta 1992 pribežali v Slovenijo in se nastanili v loški vojašnici. Posebno mesto med njegovimi dejavnosti zavzema Prosvetno društvo Škofja Loka, ki so ga januarja 1996 ustanovili v njegovi hiši, in katerega je vodil vrsto let. Med njegovim predsedovanjem je društvo začelo redno prirejati miklavževanje, semanji dan na Sv. Ožboltu, praznovanje materinskega dne, sodelovati pri Historialu in Škofjeloškem pasijonu. V okviru društva je organiziral in vodil predavanja in okrogle mize, strokovna vodstva po okolici, gledališke predstave in različne delavnice. Pomembno je prispeval k ponovni uprizoritvi Škofjeloškega pasijona leta 1999. V vseh dosedanjih uprizoritvah je aktivno sodeloval kot igralec. Z bratom Andrejem je sodeloval na etnografskih prireditvah kot tesar in pri snemanju filma o sečnji gozdov.
2020 Plaketa Občine Železniki (za raziskovalno in publicistično delo).
2021 Častni občan Občine Škofja Loka (za dolgoletno delo in prispevek za dobrobit vseh občanov in občank).
Hajdinjak Prevc, I. Vincencij Vinko Demšar. Železne niti, 2017, 14, str. 331-341.
Leta 2020 so nam ostali v spominu. Gorenjska, 2020, let. 73, str. 35.
Stanovnik, V. Priznanje, ki ga z veseljem pokaže. Gorenjski glas, 9. jul. 2021, let. 74, št. 54, str. 15.
Šubic, A. Odstira zgodovino Selške doline. Gorenjski glas, 2. okt. 2020, let. 73, št. 79, str. 23.