DELAVEC, Mira

V Preddvoru je obiskovala osnovno šolo Matije Valjavca, na gimnaziji v Kranju pa je maturirala leta 1997. Nato se je vpisala na Filozofsko Fakulteto Univerze v Ljubljani, kjer je študirala slovenščino in zgodovino. Aprila 2003 je pod mentorstvom izr. prof. ddr. Igorja Grdine diplomirala na Oddelku za slovenistiko z delom Josipina Urbančič Turnograjska, v katerem se je osredotočila predvsem na Josipinino življenje prek korespondence z zaročencem Lovrom Tomanom, katera je ohranjena v rokopisnem oddelku NUK. Junija istega leta je diplomirala še na Oddelku za zgodovino z delom Vprašanje ženske volilne pravice v programih slovenskih strank v prvi Jugoslaviji (1918 – 1941), ki ga je pripravila pod mentorstvom red. prof. dr. Boža Repeta in somentorja dr. Jurija Perovška. Že v jeseni 2003 je vpisala podiplomski študij na Oddelku za slovenistiko. Ker je z velikim številom objav, sodelovanji na simpozijih in visoko povprečno oceno izpolnjevala pogoje, je dala prošnjo na senat filozofske fakultete, ki ji je odobril neposreden prehod na doktorski študij. Februarja 2009 je zagovarjala doktorsko disertacijo z naslovom Vloga Josipine Urbančič Turnograjske pri oblikovanju slovenske literature v 19. stoletju in postala doktorica znanosti s področja literarnih ved. Njen prvi mentor je bil ddr. Igor Grdina, ki ima največ zaslug, da je sploh stopila na to pot in jo ves čas spodbujal. Leta 2010 je zaključila tudi magistrski študij Mednarodno pravo in diplomacija z delom Posameznik kot akter diplomatskih odnosov, trenutno pa zaključuje svoj drugi doktorski študij, in sicer iz prava.

Od leta 2003 dalje je objavila več člankov v različnih strokovnih in znanstvenih revijah ter sodelovala na različnih simpozijih. Svojo raziskovalno dejavnost posveča predvsem Josipini Urbančič Turnograjski kot tudi ostalim ustvarjalkam in ženskim vprašanjem v 19. stoletju. Leta 2004 je ob 150-letnici Josipinine smrti izdala knjigo Nedolžnost in sila: življenje in delo Josipine Urbančič Turnograjske. 16.9.2009 je na gradu Turn, oblečena v prvo slovensko pisateljico Josipino Turnograjsko, sprejela predsednika republike Danila Türka. Predsednik države je sprejel njeno knjigo Moč vesti: Josipina Urbančič Turnograjska, rekoč, da je izid te knjige pomemben in simboličen trenutek, saj gre ob imenu Josipine Turnograjske za zamolčano kulturno dediščino našega naroda, ki s tem delom dobiva svoje priznanje. Leta 2011 je izdala roman Šepet rdeče zofe, katerega ime je povzela po rdeči zofi, kraju pogovorov in intimnih trenutkov med Josipino Urbančič in Lovrom Tomanom.

Še naprej bo Mira Delavec trkala na vrata pristojnih inštitucij, da se propadajoči grob prve slovenske pisateljice v Gradcu zaščiti kot kulturni spomenik. Za njegovo vzdrževanje trenutno plačuje sama. Želi si tudi, da bi se njena sobica na gradu Turn prenovila in nadgradila, da bo resnično namenjena njenim občudovalcem. Veliko ji pomeni in s tem je počaščena, če kdaj zaigra Josipino Turnograjsko, da njena duša spregovori skozi njeno srce.

Večino časa, kar ji ga ostane, nameni človekoljubnim potem v saharski predel Afrike, kjer popolnoma sama pomaga revnim nomadskim družinam (v predelu Libije, Alžirije, Nigra, Malija in Jemna). Sedaj se ukvarja s popisovanjem doživljajev s teh poti po puščavski Afriki. Od leta 2003 je zaposlena na OŠ Majde Vrhovnik v Ljubljani, kjer uči slovenski jezik. Aktivno govori nemški, angleški, arabski in francoski jezik. Svoje otroštvo in mladost je preživela z družino v Mačah pri Preddvoru, kjer živi tudi sedaj.