DARIAN, Ado

Ado Darian se je po zaključeni klasični gimnaziji v Mariboru najprej vpisal na pravno fakulteto v Gradcu in obiskoval pouk petja. Po obveznem služenju vojaškega roka je leta 1918 študij prava nadaljeval in dokončal na Dunaju, vzporedno se je vpisal tudi na Novi dunajski konservatorij, kjer se je petja učil pri profesorju A. Wolfu. Svojo prvo pravniško službo je opravljal v Murski Soboti, bil je tudi tajnik Dravske banovine v Ljubljani.

Na odru Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani je prvič nastopil oktobra leta 1924 v vlogi Turidda, v operi Pietra Mascagnia Cavalleria Rusticana. Leta 1926 pa se je posvetil karieri opernega pevca, leto kasneje pa je sprejel povabilo mestnega gledališča v današnjih Teplicah na Češkem, kjer je ostal vso sezono. Med leti 1927 in 1938 je kot operni in koncertni solist nastopal na številnih odrih Srednje Evrope: gledališče Talija v Hamburgu, operna hiša v Königsbergu, gostoval je tudi v Leipzigu, Pragi, Berlinu, Kobenhavnu. Bil je pevsko zanesljiv in tudi igralsko prepričljiv interpret. Kot lirični tenor se je Ado Darian umetniško udejstvoval v raznih gledališčih Srednje Evrope, kjer je kot operni pevec deloval tudi v gledališču Talija v Hamburgu, dunajskem gledališču, operni hiši v Königsbergu in mnogih drugih. Razen tega pa je Darian gostoval tudi v najrazličnejših krajih po Evropi, med drugimi tudi v Hannovru, Berlinu, Stuttgartu in drugih. Eden izmed pomembnejših dosežkov je bilo povabilo znamenitega režiserja in opernega pevca ter takratnega direktorja dunajskega gledališča Reinerja Simonsa, kjer je v omenjenem gledališču nastopal v operah Rigoletto, Tosca, Čarobna piščal idr. ter dolgo časa veljal za vodilnega pevca tega priljubljenega gledališča.

Vrh pevske kariere je Darian dosegel leta 1938, ki jo je zaradi zaostrovanja razmer v Hitlerjevi Nemčiji zaključil in se iz Leipziga ponovno vrnil v Ljubljano v državno službo. V Ljubljani mu je študij prava znova pomagal, saj se je lahko takoj vrnil v državno službo kot referent za kulturo, kjer je prevzel vodstvo kulturnega referata v prosvetnem oddelku pokrajinske uprave v Ljubljani. Leta 1940 je bil imenovan za generalnega tajnika Narodnega gledališča na osebno željo pesnika Otona Župančiča, ki je bil takrat tudi upravnik gledališča. V novi službi si je Ado Darian zastavil cilj popularizirati gledališče. Prav tako pa je z organizacijami “pevskih tekem” želel odkrivati domače pevske talente. Tako je odkril izjemnega pevca Rajka Koritnika. Tudi operna pevka Bogdana Stritar je bila nagrajenka takšne tekme in je kot nagrado dobila pevsko izobraževanje pod mentorstvom Ada Dariana. Leta 1940 je dobil tudi ponudbo za mesto honorarnega profesorja solopetja na Akademiji za glasbo v Ljubljani.

Po vojni leta 1945 je Ado Darian postal najprej izredni profesor Akademije za glasbo, kmalu za tem pa tudi redni profesor in prorektor Akademije. Pod njegovim vodstvom se je kalilo veliko slovenskih pevcev kot so Mitja Gregorič, Stane in Rajko Koritnik, Vilma Bukovec, Samo Vremšak.  Leta 1950 je za svoje učence kot tudi za ostale pedagoge in študente izdal Šolo lepega petja, ki je prvi tovrstni slovenski učbenik. V rokopisu in nedokončana pa je ostala knjiga Zgodovina govora in petje.

Ado Darian je skozi vse življenje ohranjal stike in vezi z domačim krajem. Ob 120. obletnici njegovega rojstva so se mu v Bistrici ob Sotli poklonili z odkritjem spominske plošče na Osnovni šoli Bistrica ob Sotli, kjer je bil kot sin nadučitelja Emerika Morica, Ado Darian rojen.