DABO, Radoslav

Radoslav Dabo je obiskoval srednjo šolo v Zadru in v Zagrebu. Prvič se je zaposlil leta 1954 kot novinar pri Vjesniku. Leta 1956 je pričel študirati materinščino in likovni pouk na Zagrebški višji pedagoški šoli, leta 1959 pa se je vpisal na Filozofsko fakulteto v Zadru, smer hrvaški in srbski jezik s književnostjo jugoslovanskih narodov in zgodovino. Ob študiju je honorarno opravljal delo pisanja pri Narodnem listu in vodil tisk pri Jugotankerju. Bil je dober študent in je tako pridobil štipendijo sekretariata za prosveto in kulturo.

Iz  Zadra odšel na študij v Ljubljano, na Filozofsko fakulteto, da bi se bolje seznanil s slovensko književnostjo. Na ljubljanski Filozofski fakulteti je študij končal z odličnim uspehom in leta 1965 prejel študentsko Prešernovo nagrado. Leta 1965 se je zaposlil na Pedagoški akademiji Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani, kjer je ostal vse do svoje upokojitve,  decembra 1992.

Radoslav Dabo je veliko delal na znanstvenem in strokovnem področju, kjer je proučeval novejšo hrvaško in srbsko književnost. Ob tem je tudi veliko prevajal – in sicer iz francoščine, nemščine in slovenščine v hrvaščino. V fokusu njegovega prevajanja je bila predvsem poezija. V hrvaški jezik je prevedel dela številnih uveljavljenih slovenskih pesnic in pesnikov: Srečka Kosovela, Edvarda Kocbeka, Daneta Zajca, Tomaža Šalamuna, Ivana Minattija, Petra Semoliča, Cirila Zlobca, Gregorja Strnišo, Sašo Vegri, Majo Vidmar, Svetlano Makarovič in druge.

Pripravil je antologijo slovenske lirike, za katero je izbral in prevedel prek 7000 verzov 39 slovenskih pesnikov od Srečka Kosovela do Petra Semoliča. Poleg antologije slovenske poezije, je pripravil tudi izbor poezije hrvaške in srbske moderne ter novejšo hrvaško in srbsko poezijo v slovenskem jeziku.