ČOK, Lucija

Rodila se je v Lokavcu pri Ajdovščini očetu Radu Pišotu, šoferju, in materi Vandi Bolko, gospodinji. Je mati treh otrok − Igorja, Sama in Tine. Osnovno šolo in gimnazijo je obiskovala v Kopru, nato se je vpisala na Filozofsko fakulteto Univerze v Ljubljani, kjer je leta 1965 diplomirala in postala profesorica italijanščine in francoščine. Leta 1985 je opravila magisterij iz didaktike tujih jezikov in leta 1995 doktorat pedagoških ved.

Zaposlena je bila kot profesorica italijanskega jezika na osnovni šoli v Pradah ter kot profesorica italijanskega in francoskega jezika na Gimnaziji Koper. V letih 1980−1986 je bila pedagoška svetovalka na Zavodu za šolstvo Republike Slovenije, v organizacijski enoti Koper, v letih 1986−2004 docentka za didaktiko italijanskega jezika Pedagoške fakultete v Ljubljani, enota Koper, predstojnica enote v letih 1995−2000, raziskovalka na področju večjezičnosti, višja znanstvena sodelavka na Znanstveno-raziskovalnem središču Koper, kjer je bila tudi prva direktorica, od 1999 do 2000 docentka za družbeno jezikoslovje na Fakulteti za humanistične študije, vršilka dolžnosti dekanice, leta 2000 poslanka Državnega zbora Republike Slovenije, v letih 2000−2002 ministrica na Ministrstvu za šolstvo, znanost in šport, 2002−2003 izredna profesorica večjezičnosti in multikulturnosti Univerze na Primorskem, vršilka dolžnosti direktorice univerze, 2003−2007 prva rektorica Univerze na Primorskem, leta 2008 redna profesorica, predstojnica Oddelka za uporabno jezikoslovje na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem.

Lucija Čok deluje v primorskem prostoru in tudi širše v Evropi in svetu na področju raziskovanja in poučevanja jezikoslovja, medkulturnosti, modelov dvojezičnega izobraževanja in ohranjanja jezikovne raznolikosti. Kot direktorica Znanstveno-raziskovalnega središča Koper (1995−2000) je s sodelavci gradila znanstvene osnove za kasneje ustanovljeno Univerzo na Primorskem. Desetletje prej je bila predstojnica koprske enote Pedagoške fakultete v Ljubljani, leta 2000 prva vršilka dolžnosti predstojnice novoustanovljene Fakultete za humanistične študije. Kot prva rektorica Univerze na Primorskem (2003−2007) si je prizadevala za uveljavljanje vrednot slovenskega kulturnega prostora in večjezičnosti ter za znanstveno odličnost na vseh področjih, pripravljala znanstvene podlage in oblikovala študijske programe, bila vodja raziskovalnih projektov s področja večjezičnosti, medkulturnosti in pouka jezikov ter modelov šolstva v večjezičnih okoljih, oblikovala je osnove za jezikovno izobraževanje, bila je ustanoviteljica Centra za jezike in medkulturno komunikacijo in promotor univerzitetne Katedre za večjezičnost in medkulturnost. V okviru katedre je nastal strateški dokument Profil jezikovne politike Univerze na Primorskem. Organizirala je več znanstvenih srečanj, vodila več nacionalnih in mednarodnih projektov, ki so preučevali politike sožitja jezikov in kultur, modele šolstva kontaktnih prostorov, zgodnjo večjezičnost in medkulturno komunikacijo.

Delovala je v mnogih telesih v državi, a omenjamo le zadolžitve na evropski ravni: predsednica evalvacijskega telesa Direktorata za šolstvo in kulturo za podelitev evropskega magisterija Erazmus Mundus pri Evropski komisiji (2004−2005), članica ekspertne skupine za evalvacijo 6. okvirnega programa raziskovanja Direktorata za znanost pri Evropski komisiji (1999−2003), nacionalna predstavnica v UNESCU, OECD − mreži za zagotavljanje kakovosti v visokem šolstvu. Med letoma 2009 in 2017 je bila tudi ekspert v evropskem evalvacijskem programu EUA IEP (European University Association Institutional Evaluation Programme) in članica sveta NAKVIS (Nacionalna agencija za kakovost v visokem šolstvu). Njeno delovanje ni ostalo neopaženo v mednarodnem prostoru.

Luciji Čok kot raziskovalki narodnostno in kulturno mešanega prostora slovenske Istre je bila skrb za ohranitev in razvoj jezikov in kultur, preučevanje identitet in demokratično urejanje jezikovnih politik velik izziv. Na strokovni in znanstveni poti si je prizadevala za strokovno rast in raziskovanje področja jezikoslovja in večjezičnosti, za uveljavitev novih raziskovalnih smeri in pristopov na področju medkulturnosti, za usposabljanje učiteljev na področju sodobnih pristopov jezikovnega učenja/poučevanja, za promocijo humanistike in jezikovne različnosti ter za razvoj visokega šolstva na Primorskem. Njena strokovna in znanstvena bibliografija je obsežna.