CIGAN, France

France Cigan je izhajal iz glasbeno zelo nadarjene družine. Po pričevanjih v zborniku ob 30-letnici njegove smrti so znali tako starši kot bratje in sestre ubrano zapeti marsikatero domačo pesem. Gimnazijo je obiskoval pri salezijancih v Veržeju in v Ljubljani, maturiral pa na klasični gimnaziji v Mariboru. Leta 1936 je doštudiral teologijo v Ljubljani, medtem ko je bil že leta 1935 posvečen v duhovnika. V Ljubljani je nato tudi služboval. Po vojni se je moral zaradi političnih sprememb v Sloveniji ter seveda splošnega prezira do duhovništva in izobraženstva umakniti na avstrijsko Koroško. Kljub temu je nadaljeval strokovno delo in leta 1946 na Univerzi v Padovi doktoriral iz teologije. Med letoma 1947 in 1949 je doštudiral še glasbo v Gradcu. Do leta 1957 je služboval kot duhovnik v župniji Kamen v Podjuni, kjer je med drugim ustanovil godbo na pihala in orglarsko šolo, nato pa postal glasbeni pedagog, zborovodja in vzgojitelj v Mohorjevem dijaškem domu v Celovcu. Ustanovil je mešani pevski zbor Jakob Petelin Gallus in bil več let njegov zborovodja. Sistematično je zbiral, zapisoval in snemal tudi slovenske ljudske pesmi na območju južne Koroške v Avstriji. Te pesmi je po avtorjevi smrti urednik Berti Logar zbral in objavil v več zvezkih notne zbirke Vsaka vas ima svoj glas. Prav tako po avtorjevi smrti so bile objavljene še druge njegove skladbe za različne zasedbe. Med njimi izstopa kantata Ustoličenje karantanskega kneza. Številne skladbe so ohranjene tudi v rokopisih.
France Cigan je umrl v Ljubljani in je pokopan na Žalah. Ob prvi obletnici njegove smrti so v Celovcu priredili zborovsko revijo, ki je nato postala vsakoletno, danes zelo znano in odmevno zborovsko srečanje Koroška poje.
Spomin nanj je ohranjen tudi v Prekmurju. V Parku spominov v Črenšovcih je postavljen njegov doprsni kip, po njem pa je poimenovan tudi črenšovski cerkveni mešani pevski zbor.