Vasilije Ćetković – Vasko, priznan akademski kipar in slikar, se je rodil v Lepencu med Mojkovcem in Bijelim poljem v Črni gori. Bil je osmi otrok med trinajstimi in prvi sin v družini. Oče je bil gradbeni inženir, med domačini pa je slovel kot izdelovalec spomenikov. S petnajstimi leti je zapustil dom in se odšel šolat v Novi Sad. Šolanje je nadaljeval v Splitu (na Metrošičevi Mali akademiji); tam je v večini obdeloval kamen. Za tem je dve leti delal v ateljeju znanega akademskega kiparja Jovana Soldatovića v Novem Sadu, na kar se je vpisal na Akademijo za likovno umetnost v Ljubljani in leta 1965 diplomiral pri profesorjih Borisu in Zdenku Kalinu. Zapustil je Ljubljano in se z ženo Ano preselil v Zadobrovo pri Celju. Tukaj sta si postavila hišo z ateljejem in tam ostala pet let. Nato sta si v Prekorju pri Celju postavila hišo z veliko galerijo in ateljejem, kjer je delal in razstavljal svoja umetniška dela.
Vaskova prva samostojna razstava je bila 16. februarja 1970 v Slovenskem ljudskem gledališču v Celju. Pohvali se lahko s številnimi samostojnimi in skupinskimi razstavami. Najbolj je znan po ciklusih manjših skulptur, predvsem pa po številnih javnih skulpturah (največ jih je postavljenih v Celju in okolici). Je tudi ustanovitelj in idejni vodja forma vive v Zrečah.
Že pred ustanovitvijo Evropske unije, je v Nemčiji leta 1990 (v mestu Grevenbroich) postavil veliko sodobno skulpturo Vozel, ki simbolizira povezovanje celega sveta. Stoji v parku, ki nosi ime po Celju in je nastala po zaslugi partnerstva med Celjem in Grevenbroichom, sklenjenim leta 1986. Kasneje je postavil v istem mestu, v parku, pred AOK – Bildungszentrum še eno skulpturo z nazivom Rast.
Vasko se preizkuša v vseh materialih, je napisal o njem dr. Ivan Sedej: ustvarja iz lesa, železa, kamna, betona, stekla, keramike, jekla in aluminija. Skoraj ni materiala in forme s katero se on ne bi spopadel. Dokazuje se tudi na področju slikarstva, kar kažejo številni akvareli. Kar 70 njegovih slik oživlja stene Pegazovega doma za starejše občane v Rogaški Slatini
Najbolj odmevne skulpture v zadnjem obdobju, so njegove donacije občinam Celje, Slovenske Konjice in Rogaška Slatina. Občini Rogaška Slatina je leta 2008 doniral skulpturo krilatega konja Pegaza, v Slovenskih konjicah je leta 2009 postavil kip ženske na konju, občini Celje pa kar dva kipa, ki sta posvečena Almi M. Karlin (2010) in Josipu Pelikanu (2011).
Za svoje delo je prejel številne nagrade.
Javne skulpture:
– Upravno poslopje Javnih skladišč, Intereurope in Carinarnice, Celje
– Hmezadova blagovnica, Žalec
– Tekstilna tovarna, Bijelo Polje (Črna Gora)
– Blagovnica Savinjskega magazina, Šempeter, Savinjska dolina
– Šempeter, Savinjska dolina
– Kovinotehna, Celje, 1972
– Škofja vas
– Riba in Morski konjiček, VVU Anice Černejeve, Celje
– Spomenik hmeljarjem, Nama, Žalec
– Spomenik rudarjem, Velenje, 1976
– Spomenik padlim borcem, Zenica (BiH)
– Spomenik talcem, Zreče
– Spominsko obeležje Franca Leskovška-Luke, Celje
– Avtor Forma vive v aluminiju, Delavec – Kultura, Slovenska Bistrica
– Ustanovitelj in udeleženec Forma vive, Zreče, 1973
– Vozel, Gravenbroich (Nemčija)
– Srce, Celje
– Jedro, Konus, Slovenske Konjice, 1975
– OŠ Dušana Jereba, Slovenske Konjice, 1975
– Relief, Nama, Levec, Savinjska dolina
– Relief, OŠ Borisa Vinterja, Zreče, 1979
– Seme, Mestni park, Celje, 1980
– Cvet, OŠ Veljka Vlahovića, Stranice, Slovenske Konjice
– Rast, Nova vas, Celje
– Pegaz, Rogaška Slatina, 2008
– Ženska na konju, Slovenske Konjice, 2009
– Alma Karlin, Krekov trg, Celje, 2010
– Josip Pelikan, Trg celjskih knezov, Celje, 2011
Donatorstvo:
– Za Bernardino srce, Terme Zreče, 1991
– Za obnovo Štetenberga, Slovenska Bistrica, 1991
– Leseni relief, Kulturni zavod Rogaška Slatina 2006
– 70 slik, Pegazov dom za starejše občane, Rogaška Slatina, 2007
– Pegaz, Rogaška Slatina, 2008
– Ženska na konju, Slovenske Konjice, 2009
– Alma Karlin, Krekov trg, Celje, 2010
– Josip Pelikan, Trg celjskih knezov, Celje, 2011
Nagrade, ki jih je prejel za svoje delo:
– Priznanje za skulpturo sodobne črnogorske umetnosti, Muzej sodobne umetnosti, Pariz (Francija)
– Prešernova nagrada Kulturne skupnosti občine Celje, 1974
– Odkupna nagrada, XI. Likanale, Gospić (Lika, Hrvaška), 1976
– 1. nagrada, natečaj Hortikultura ’80 (preko 100 skulptur v lesu), Celje, 1980
– Odkupna nagrada, Galerija Cetinje (Črna Gora), 1982
– Kandidat Mestne občine Celje za Prešernovo nagrado, 2011
– Zlati celjski grb za življenjski kiparski opus in korpus monumentalne spomeniške plastike (Nagrada Mestne občine Celje), 2011
A.Vodončnik: Vasilije Ćetković – Vasko: seminarska naloga, Celje 1993
D. Medved: Vasilije Ćetković Vasko, Ljubljana 1983
V. Ćetković: Vasilije Ćetkovič Vasko, Ljubljana 1983
Ana Ćetković Vodovnik: Ženska na konju, Rogaška Slatina 2009
Podatek o rojstvu, 8. 4. 1938, je bil zaradi različnih navedb v literaturi dne 13. 1. 2022 dodatno preverjen pri družini Ćetković.