Napredno iskanje
Pisava
100%
125%
150%
200%
Barve
Privzete barve
Visok kontrast
Obrnjene barve
Črno belo
Kazalec
Resetiraj

ČELEŠNIK, Franc

ČELEŠNIK Franc
Foto: dlib

Foto galerija

Rojen:
27. oktober 1911, Podkoren, Slovenija
Umrl:
28. avgust 1973, Ljubljana, Slovenija
Poklici in dejavnosti:
Kraji delovanja:
Občina:
Leksikon:

Osnovno šolo je končal v Kranjski Gori, gimnazijo pa v Ljubljani. Medicino je pričel študirati v Ljubljani, končal tamkajšnje štiri semestre in leta 1934 diplomiral v Gradcu. Po končanem študiju je v Gradcu in na Dunaju opravil specializacijo iz stomatologije.

Med letoma 1938 in 1944 je imel v Ljubljani zasebno zobozdravstveno ordinacijo. Kot aktivni sodelavec Osvobodilne fronte je bil oktobra 1944 ujet pri razstrelitvi Štampetovega mostu na železniški progi Dunaj–Ljubljana–Trst, nato prepeljan v begunjski zapor in od tam interniran v zloglasno koncentracijsko taborišče Mauthausen, kjer je po začetnem delu v kamnolomu postal pisar taboriščnega zdravnika in je ob osvoboditvi organiziral vračanje interniranih. Ob ustanovitvi Stomatološke klinike v Ljubljani je bil eden prvih sodelavcev prof. Jožeta Ranta. Bil je prvi predstojnik Klinike za ustno in čeljustno kirurgijo in prvi profesor predmeta ustna in čeljustna kirurgija na stomatološkem odseku Medicinske fakultete v Ljubljani. Strokovno se je usposabljal v Zürichu, Pragi, Ženevi, Baslu in Gradcu. Leta 1945 je postal asistent, 1947 docent, 1953 je bil izvoljen za izrednega, 1962 pa za rednega profesorja čeljustne kirurgije na Medicinski fakulteti v Ljubljani. V letih 1947/48 se je izpopolnjeval v Švici, za kar je prejel štipendijo Svetovne zdravstvene organizacije, in na Češkoslovaškem, po vrnitvi pa je prevzel vodstvo Klinike za ustno in čeljustno kirurgijo. Slovensko čeljustno kirurgijo je dvignil na evropsko raven in jo obogatil z izvirnimi načini zdravljenja. Izboljšal je metode zdravljenja tumorjev na obrazu, prirojenih napak in predprotetično kirurgijo. Četrt stoletja je vodil ljubljanski kliniko in katedro za maksilofacialno in oralno kirurgijo (1949–1973), v študijskem letu 1960/61 je bil tudi dekan Medicinske fakultete.

Čelešnik je bil kirurg svetovnega slovesa in je izdelal izvirne operativne metode za plastiko tuberov (1951), dvofazno zaporo obojestranske totalne heiloshize v vertikalnem zaporedju (1957) in dvoslojno zaporo antrooralnih komunikacij. Razen tega je modificiral in izboljšal nekatere že ustaljene metode drugih avtorjev. Uspešno je opravljal predprotetične kirurške posege, intraoralno osteoplastiko, operacije disgnatij in drugo, se posvečal zahtevnim operacijam obušesne slinavke s preparacijo obraznega živca ter organiziral sistematično timsko terapijo shiz. (Lenart V. In memoriam. Zobozdravstveni vestnik 1973 (28); 3–4: 57–9.)

Z znanjem in prodornostjo je postal ustanovni član in prvi predsednik Evropskega združenja za maksilofacialno kirurgijo (1970–1972) ter je leta 1972 v Ljubljani organiziral njihov prvi kongres. Prav tako je prof. Čelešnik sam in s sodelavci objavil okrog sto strokovnih in znanstvenih člankov v domačih in tujih revijah. Številni med njimi so služili kot učno gradivo. Spisal je tudi številne recenzije in več poljudnih člankov. Prof. Čelešnik je bil tudi organizator: pripravil je III. jugoslovanski kongres za plastično in maksilofacialno kirurgijo z mednarodno udeležbo (Maribor, 1968) ter vodil znanstveni simpozij o heilognatopalatoshizah. Gradiva zanj je izdal v zgledno urejenem zborniku v angleškem jeziku. Aktivno se je udeležil številnih kongresov doma in v tujini. Prejel je številne nagrade in postal član uglednih mednarodnih strokovnih združenj. L. 1969 je postal dopisni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, l. 1970 ustanovni član in prvi predsednik Evropskega združenja za maksilofacialno kirurgijo (European Assosiation for Maxillo-Facial Surgery) (1970–1972) ter nato njegov častni član. Bil je tudi častni član vrste tujih strokovnih združenj.

Ob odprtju osrednje stavbe Kliničnega centra v Ljubljani leta 1975 so akademiku Francu Čelešniku ob kolegih, kirurgu Božidarju Lavriču, ginekologu Pavlu Lunačku in internistu Igorju Tavčarju, odkrili doprsni kip, delo akademskega kiparja Marjana Keršiča. Leta 1998 pa sta mu Slovenska akademija znanosti in umetnosti in Občina Kranjska Gora na rojstni hiši v Podkorenu odkrili spominsko ploščo.

Paradentoza, 1948
Oralna kirurgija I., 1956
Osnove ustne kirurgije, 1963
Lokalna anestezija in ekstrakcije zob, 1960
Ustna in čeljustna kirurgija I, 1965
Ustna in čeljustna kirurgija 1. del, 1965
učbenik za prvo stopnjo stomatološkega študija Osnove ustne kirurgije,1963 (soavtor)

Bil je dobitnik prestižne nagrade Magitot Académie Nationale de Médecine (1972). Prejel je častni diplomi univerz v Sieni in Bologni. Leta 1972 je za življenjsko delo prejel Kidričevo nagrado.

Z. Zupanič-Slavec: Prva učitelja pediatrije in čeljustne kirurgije na popolni Medicinski fakulteti, Bogdan Derč in Franc Čelešnik, Isis 2010, št. 12, str. 30-38,
Osebnosti, od A do L, Ljubljana 2008
Enciklopedija Slovenije, 2. zvezek, Ljubljana 1988

Avtor/-ica gesla: Lucijan Adam, Mestna knjižnica Kranj
Datum prvega vnosa: 26. 10. 2011 | Zadnja sprememba: 12. 6. 2020
Prijavi napako