CEK, Davorin

Brat Štefana Ceka, duhovnika, iz Hrušice, imenovan tudi Darko. Po končani osnovni šoli v Hrušici se je pridružil bratu Štefanu, ki je v Gorici študiral bogoslovje. V Gorici se je vpisal v gimnazijo, vendar je tam ostal le dve leti, potem pa je zbežal čez rapalsko mejo v Kastav nad Reko, kjer je dokončal gimnazijo. Po maturi je odšel v Zagreb, kjer je študiral strojništvo in vztrajal do absolventskega staža, ko se je vrnil v rodne kraje. V Zagrebu se je tudi seznanil z idejami komunistične partije in se po vrnitvi v Hrušico hitro vključil v odporniško gibanje.
Leta 1942 se je vključil v NOB na Primorskem, leto dni kasneje postal sekretar rajonskega komiteja SKOJ-a za Čičarijo in nato še okrajnega komiteja SKOJ-a z Kras, od februarja 1944 pa je bil predsednik pokrajinskega odbora Zveze slovenske mladine za Slovensko primorje. Deloval je v ilegali, gibal pa se je tudi v močno okupiranih krajih, med drugim je bil pogosto prisoten tudi v Trstu. Poleti 1944 so ga nacisti aretirali nekje na Krasu, ga nekaj časa zaprli v tržaškem zaporu Coroneo in ga nato kot političnega zapornika deportirali v koncentracijsko taborišče Mauthausen. Tam ga je zadnjič videl znanec iz sosednje vasi, nato pa se je za njim izgubila vsaka sled. Njegovo ime je vklesano na spomeniku žrtvam NOB v Podgradu.