Po rodu najverjetneje izhaja iz Čičarije v Istri. Aprila 1818 je bil napovedan obisk avstrijskega cesarja Franca I. v Postojnski jami in on je bil med delavci, ki so ob tej priložnosti urejali osvetlitev in okrasitev Velike dvorane v jami. Takrat je splezal čez skale in odkril dele jame, vse do Velike gore, ki do takrat niso bili znani. Ko se je vrnil, naj bi v navdušenju izrekel znamenite besede: “Tu je nov svet, tu je paradiž!” Naslednjega leta so jamo že uredili za turistični obisk. Od tedaj dalje predstavlja 14. april 1818 mejnik, ko so bili odkriti notranji deli Postojnske jame. Pozneje je delal v jami kot svetilničar vse do svoje smrti. V času svojega službovanja je pomagal urejati jamske poti, za kapniško tvorbo imenovano Zastor je uredil bazen s človeškimi ribicami, leta 1831 pa je odkril prvega jamskega hroščka na svetu. Odnesel ga je grofu Francu Hohenwartu, piscu prvega jamskega vodnika po Postojnski jami in takratnemu kustosu Kranjskega deželnega muzeja. Ta pa ga je izročil entomologu Ferdinandu Schmidtu, ki je hroščka opisal kot novo vrsto in ga poimenoval po Hohenwartu – Leptodirus hohenwarti, po slovensko drobnovratnik.
Leta 1968 so v spomin na odkritje novih delov jame v Kongresni dvorani postavili spominsko ploščo z njegovim imenom. Po njem se imenuje tudi Društvo za raziskovanje jam v Postojni, po hroščku pa je dobilo ime društvo Drobnovratnik, ki deluje na področju varovanja naravne in kulturne dediščine na notranjsko-kraškem območju.
Postojnska jama: vodnik. Postojna: Postojnska jama, Turizem, 2007.
Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon: Knjiga 1: od A do L. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008, str. 159.
Primorski slovenski biografski leksikon: 3. snopič: Bor-Čopič. Gorica: Goriška Mohorjeva družba, 1976, str. 221-222.