Družina Casagrande je imela sredi 19. stoletja v lasti del južnega stranskega trakta dvorca sredi Ajdovščine. V njem sta živela oče Ivan (Janez, Johann) in mati Frančiška Marzini z družino. Tako kot oče je bil tudi sin Angel Casagrande spoštovana in vplivna osebnost pomembna za rast in razvoj Ajdovščine konec 19. in v začetku 20. stoletja. Bil je poročen z Ido Hohn (tudi Hön) iz sosednjih Šturij, ki je bila po veroizpovedi protestantka.
Angel Casagrande je bil zelo aktiven v rokodelskem podpornem društvu, kjer se je trudil pomagati obrtnikom pri zagonu dejavnosti. Tako je npr. pomagal odpreti pekarno Menigu Pilonu, očetu Vena Pilona. Deloval je pri okrajni bolniški blagajni, pri ajdovski hranilnici in posojilnici, pri podružnici Ciril-Metodove družbe. Bil je tudi predsednik občinskega šolskega sveta v Ajdovščini in prejel za zasluge državno odlikovanje zlati križec s krono. Bil je med ustanovitelji društva Sloga (1874) in leta 1876 društva Edinost, nekaj časa je bil tudi predsednik tega društva.
Zelo si je prizadeval za izgradnjo vipavske železnice. Že na prvem shodu pri Rebku na Goričici v Vipavi (26. januarja 1890) je imel Casagrande glavni govor in tu se je tudi prvič javno izrazilo zahtevo po izgradnji vipavske železnice. Predlagal je peterico mož, ki naj v ta namen sestavijo samostojno peticijo, kar so potem tudi storili. Dve leti pozneje, 25. marca 1892, je bil ponovno sklican velik shod pri Rebku v Vipavi, kjer so spet razpravljali o prepotrebni gradnji vipavske železnice. Ko sta leta 1894 ob otvoritvi furlanske železnice prišla na Goriško sekcijski načelnik Wittek in dvorni svetnik Wurmb, so ju povabili v Vipavsko dolino, da si ogledata deželo, koder naj bi tekla nova železnica. Od Ajdovščine v Vipavo je gosta spremljal Angel Casagrande in Pod skalco govoril v slovenščini.
Po prvi svetovni vojni se je Angelo Casagrande z družino izselil iz Ajdovščine in svoje posesti prodal. Njegova hčerka Alice se je poročila z dr. Antonom Brecljem, imela sta kar enajst otrok in sta se leta 1920 preselila v Ljubljano. Njegovo drugo hčer Marijo pa je portretiral Milan Klemenčič.
Primorski slovenski biografski leksikon. Snopič 3. Gorica, 1976, str. 170
Plesničar, Pavel: Ajdovščina : pogled v njeno preteklost. Nova Gorica, 1997