Napredno iskanje
sl
sl en it hu
Pisava
100%
125%
150%
200%
Barve
Privzete barve
Visok kontrast
Obrnjene barve
Črno belo
Kazalec
Resetiraj

ČANDER, Mitja

Mitja Čander, portret
Mitja Čander - Foto: Branimir Ritonja (Vir: arhiv Mariborske knjižnice)

Foto galerija

Rojen:
9. marec 1974, Hoče
Poklici in dejavnosti:
Kraji delovanja:
Občina:
Leksikon:

Mitja Čander je otroštvo preživel v Hočah. Kasneje je obiskoval Tretjo gimnazijo v Mariboru in prav v srednješolskih letih se je znašel pred težko odločitvijo. Že od majhnega je namreč igral šah in se razvil v odličnega šahista. Ob resnem ukvarjanju s šahom pa je zmeraj našel čas za branje. Bral je stripe, kriminalke, pustolovske romane, v srednji šoli pa se je lotil branja bolj resne literature. A ker tako šah kot literatura zahtevata celega človeka, se je moral odločiti za eno. Pri tej odločitvi je bila prelomna Ana Karenina, knjiga, ob branju katere je spoznal, da literatura prenaša tudi sporočilo, ki je dolgotrajnejše od bralskega užitka.
Študiral je na ljubljanski Filozofski fakulteti, kjer je diplomiral iz primerjalne književnosti. Že v času študija je pisal literarne kritike in eseje, ki jih je objavljal v Katedri in v Večeru. Prav tako je sodeloval z Radiem MARŠ in urejal študentski časopis Tribuna.
Leta 1995 je za pet let zasedel mesto urednika literarne priloge mariborskih Dialogov. Leta 1996 je bil med ustanovitelji in uredniki knjižne zbirke Beletrina. Ta je pod okriljem Študentske založbe zrasla iz želje po izdajanju raznovrstne kakovostne literature. Danes je direktor založbe, ki od leta 2014 deluje pod imenom Beletrina, v okviru katere je bil vzpostavljen tudi prvi portal za izposojo in prodajo  e-knjig v slovenskem jeziku Biblos. Skozi vsa leta se je zavzemal, da je založba ostala politično in ideološko neopredeljena.
Poleg tega še zmeraj piše in objavlja. Je avtor spremnih besedil v knjigah, kolumnist, podpisal se je tudi pod številna kritiška in esejistična besedila. Ta se dotikajo predvsem slovenske in svetovne književnosti, piše tudi o sodobni družbi in politiki. Besedila so prevedena v več kot petnajst jezikov in so bila objavljena v tujih literarnih revijah. Do sedaj je izdal roman, tri samostojne esejistične knjige in uredil antologijo mlajše slovenske proze ter zasnoval Slovensko zgodbo.
Kot eden najbolj vsestranskih kulturnih delavcev je leta 2010 prevzel pomembno nalogo programskega direktorja Evropske prestolnice kulture – Maribor 2012. V tem projektu je videl priložnost, ki bi trajno spremenila mesto in dvignila kvaliteto življenja v njem. V letih, ko je potekal projekt EPK, je z družino živel v Mariboru, danes ponovno živi v Ljubljani.
Ukvarja se še z mladinsko kulturo, gledališčem ter filmom. Delal je že kot dramaturg in pisec scenarijev za nadaljevanke ter dokumentarne filme. Sodeloval je pri raznih projektih, med drugim pri festivalu Fabula, Dnevi poezije in vina, Sto slovanskih romanov ter Svetovni dnevi slovanske literature. Sodeloval je pri Novi reviji in Sarajevskih zvezkih, med leti 2004 in 2014 je bil član Nacionalnega sveta za kulturo. Leta 2015 ga je Vlada Republike Slovenije imenovala v Skupino za prihodnost, ki je sodelovala pri pripravi razvojnih strategij RS.
Sicer je član številnih društev, na primer Društva slovenskih pisateljev, Slovenske matice in Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije. Ima namreč le nekaj odstotkov preostalega vida.
Danes šah le še redko igra, ga je pa prav ta naučil koncentracije in potrpežljivosti ter mu pokazal, da kljub strogim pravilom zmeraj obstaja prostor za domišljijo. Pri svojem delu se zmeraj zanaša na intuicijo, ki ga še ni pustila na cedilu.
Čeprav živi in dela v Ljubljani, se zmeraj rad vrne v Maribor. Je ambasador Mariborske knjižnice, kot nogometni navdušenec pa v času derbija še zmeraj navija za vijolične.

Najpomembnejša dela

Knjige
Slepec, 2019
Kuvertirana poteza, 2008
Pokrajine proze, 2006
Zapiski iz noči, 2003

Scenarij za dokumentarne filme
Pogovori o Vitomilu Zupanu, 2014
Totalni Gambit, 2010
Črno na belem, 2005
Pot na Šumik, 2002
Rave- do jutra in naprej, 1998

Gledališka dramaturgija
Bobby in Boris, 2012
Tartuffe, 2007
Ana Karenina, 2006
Peep Show, 2001

Leta 1998 je prejel Stritarjevo nagrado za najboljšega mladega kritika, dve leti kasneje Glazerjevo listino. Leta 2003 je na Slovenskem knjižnem sejmu s knjigo esejev Zapiski iz noči dobil nagrado za najboljši prvenec, leta 2008 pa je prejel bienalno mednarodno književno priznanje za najtehtnejši esej na evropsko aktualno temo Lirikonfestovega književnega omizja. Leta 2019 je prejel nagrado Društva slovenskih založnikov za najboljšega založnika leta.

  • Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon: od A do L. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008, str. 156.
  • Čander, M. Intervju: Mitja Čander. Literatura, 2006, letn. 18, šr. 185, str. 65-87.
  • Čander, M. Pogovori s sodobniki: Mitja Čander. Sodobnost: revija za književnost in kulturo, 2004, letn. 68, št. 2-3, str. 177-187.
  • Čander, M. Verjamem v odprto štajersko dušo. Mariborčan, mar. 2011, letn. 17, št. 172, str.42-45.
  • Čander, M. Maribor je metafora za Slovenijo. Večer, 26. maj 2014, letn. 70, št. 120, str. 16.
  • Forstnerič Hajnšek, M. Portret tedna: Mitja Čander. Večer, 18. oktober 2010, letn. 66, št. 242, str. 5.
  • Intervju – radio: Mitja Čander. V: MMC RTV SLO: prvi multimedijski portal (Spletno mesto). Ljubljana: RTV Slovenija, 1999-. Pridobljeno 26. 7. 2017 s spletne strani: http://4d.rtvslo.si/arhiv/intervju-radio/9021091 (nazadnje dostopano 20. 4. 2020)
  • Mitja Čander. V: Wikipedija: prosta enciklopedija (spletno mesto). [S.l.]: Wikimedia Foundation, 2002-. Pridobljeno 26. 7. 2017 s spletne strani: https://sl.wikipedia.org/wiki/Mitja_%C4%8Cander (nazadnje dostopano 20. 4. 2020)
Avtor/-ica gesla: Daša Zobec, Mariborska knjižnica
Datum prvega vnosa: 6. 11. 2017 | Zadnja sprememba: 5. 5. 2020
Daša Zobec. ČANDER, Mitja. (1974-). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 29. 11. 2021) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/cander-mitja/
Prijavi napako