Nadškof barski med 15.6.1551 do 7.10.1571, omenjen je tudi kot presbiter Dulcinensis, duhovnik ulcinjski. Rodom iz Bara, od koder se je družina Bruni, po padcu mesta v turške roke, preselila v Koper, kjer je postal ugledna osebnost stolnega kapitlja in duhovščine. Z obilnim zakladom verskih vrlin si je utrl pot do milanskega svetega kardinala in nadškofa Karla, bolj kot do njegovega dvora, ter si pridobil njegovo naklonjenost. S tem pa še ni bilo konec njegovega uspešnega napredovanja, kajti ko si je v javnosti ustvaril tak sloves, ki je močno odmeval tudi v Rimu, so mu leta 1551 podelili nadškofovsko tiaro v Baru v Albaniji, od koder se je nekaj let pred tem njegov viteški brat Gasparo, komendator v Konstanci, umaknil pred turškim barbarstvom in se z družino preselil v Koper, da bi pod milo vladavino beneškega leva užival nemoten mir. In tako je prišel s svojo plemenito družino proslavit mesto, z ugledom brata Giovannija pa duhovščino. S tem pa ni posegel v pravila cerkvenega združevanja, saj je odsotnost izvora in beneficija pravilno nadomestil s pridobljenim domicilom.
Manzuoli, N. Nova descrittione della provincia dell’Istria. In Venetia: Bizzardo 1611.
Naldini, P. Corografia ecclesiastica o’ sia Descrittione della citta’, e della diocesi di Giustinopoli, detto volgarmente Capo d’ Istria. In Venezia: Albrizzi, 1700.
Stancovich, P. Biografia degli uomini distinti dell’Istria. Trieste: Marenigh, 1828.