Napredno iskanje
sl
sl en it hu
Pisava
100%
125%
150%
200%
Barve
Privzete barve
Visok kontrast
Obrnjene barve
Črno belo
Kazalec
Resetiraj

BREŠČAK, Stanko

BREŠČAK Stanko
Foto: Arhiv Tatjane Malec

Foto galerija

Rojen:
2. junij 1911, Dobravlje
Umrl:
13. april 1960, Dobravlje
Poklici in dejavnosti:
Kraji delovanja:
Občina:
Leksikon:

Rodil se je v Dobravljah očetu Antonu in materi Frančiški Rešeta kot enajsti od štirinajstih otrok. Oče je zelo rad bral in v mladosti tudi napisal nekaj pesmi. Po končani osnovni šoli so domači župnik in kapucini iz samostana v Križu prepričali očeta, da je nadarjenega in bistrega fanta poslal študirat v frančiškanski zavod v Piacenzo. Zaradi bolezni se je vrnil domov in šolanje nadaljeval v Gorici. Nato se je zaposlil kot uradnik pri zavarovalnici. Večkrat se je zdravil po raznih bolnišnicah in sanatorijih in bival nekaj časa pri sestri Tei v Milanu. Tudi njegove sestre in bratje so bili priznani ustvarjalci: Tea Breščak (slikarka in pesnica), Iva Breščak (pripovednica in publicistka) in Tonca (Antonija) Breščak (pesnica). Bil je talentiran za jezike, sam se je naučil angleščine in nemščine, da je lahko prebiral knjige v izvirniku, in bil zelo razgledan. Naučil se je igrati na klavir, bil pa je tudi spreten v risanju in slikanju. Že kot učenec je pošiljal prispevke v Novi rod, pisal je pesmi in prozo ter se poskusil tudi v filozofski in likovni kritiki. Režiral je tudi nekaj slovenskih iger, ki so se odigrale na vaškem odru v gradu v Velikih Žabljah in zato so ga fašisti preganjali. Prispevke je objavljal tudi v italijanskih revijah. Veliko rokopisov je bilo izgubljenih, ko je bila med vojno leta 1943 požgana rojstna hiša v Dobravljah.
Po osvoboditvi je Stanko Breščak kot kulturni delavec z velikim navdušenjem sodeloval pri graditvi novega gospodarskega, družbenega in kulturnega življenja v duhu novega časa. Vendar so kmalu nastopila tudi prva razočaranja, ponižanja, nesporazumi…

Njegovo pesniško ustvarjanje lahko razdelimo na tri obdobja:
V prvem obdobju, mladostna leta do konca druge svetovne svoje, izpoveduje ljubezen do domače grude in svojo zakoreninjenost vanjo, zaverovanost v narodno bodočnost, mladeniško ljubezen.
Drugo obdobje, v letih takoj po drugi svetovni vojni: kot idealist je bil prepričan, da se bodo vsa vprašanja bratsko rešila, veliko mu pomeni svoboda, sledijo razočaranja, ponižanja, nemoč.
Tretje obdobje: občuti praznino, večina pesmi iz tega obdobja je nabožne vsebine. Čuti, da je njegovo poslanstvo biti kmet – poet, narodni buditelj, mož in oče.
Nekatera njegova dela so navedena v zapisu v Primorskem slovenskem biografskem leksikonu pod geslom Breščak Stanko. Njegovo zapuščino hrani družina v Dobravljah.
Izbor njegovih pesmi je uredila sestra Iva Breščak in so izšle v pesniški zbirki Stara Pravda leta 1991 (Breščak, Stanko: Stara pravda. Gorica, 1991).

Primorski slovenski biografski leksikon. Snopič 3. Gorica, 1976, str. 135-136.
Sirk, Albin: Življenjski podatki. v: Breščak, Stanko: Stara pravda. Gorica, 1991, str. 9-11
Sirk, Albin: uvod v: Breščak, Stanko: Stara pravda. Gorica, 1991, str. 7-8.

Avtor/-ica gesla: Zdenka Žigon, Lavričeva knjižnica Ajdovščina
Datum prvega vnosa: 12. 3. 2013 | Zadnja sprememba: 18. 8. 2020
Zdenka Žigon. BREŠČAK, Stanko. (1911-1960). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 25. 5. 2022) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/brescak-stanko/
Prijavi napako