Napredno iskanje
sl
sl en it hu
Pisava
100%
125%
150%
200%
Barve
Privzete barve
Visok kontrast
Obrnjene barve
Črno belo
Kazalec
Resetiraj

BRAVNIČAR, Matija

BRAVNIČAR Matija
Foto: Arhiv Knjižnice Cirila Kosmača Tolmin

Foto galerija

Rojen:
24. februar 1897, Tolmin
Umrl:
25. november 1977, Ljubljana
Poklici in dejavnosti:
Kraji delovanja:
Občina:
Leksikon:

V Gorici je obiskoval učiteljišče in se pri čeških pedagogih, R. Ziki in F. Wirsingu učil violino. Glasbo je najprej študiral pri Karlu Sancinu in Josipu Michlu, osnove kompozicijskih tehnik pa pri Mariju Kogoju, s katerim se je prvič javno predstavil maja 1925. Študij je nadaljeval na ljubljanskem Konservatoriju in ga leta 1932 dokončal pri Slavku Ostercu. Dolga leta je bil član orkestra ljubljanske opere (1919-1945) in upravni direktor Akademije za glasbo (1945-1949), kjer je tudi predaval (1952-1968). Od leta 1949 do 1952 je bil načelnik glasbenega oddelka pri Državni založbi Slovenije, hkrati predsednik Društva slovenskih skladateljev in od leta 1953 do 1957 predsednik Zveze jugoslovanskih skladateljev. Bil je redni član SAZU in eden izmed sourednikov Slovenske glasbene revije. Posvečal se je predvsem simfonični glasbi in markantno posegel v operno umetnost. Slogovno je Bravničar spadal med ekspresioniste, vendar se je izogibal absolutni glasbi. V simfonična dela je vnašal slovenske folklorne elemente. Menil je, da je za slovenske skladatelje nujno, da ustvarjajo “glasbo, ki ima vonj po naši zemlji”.
Poleg Prešernove nagrade, ki jo je leta 1963 prejel za Koncert za violino in orkester, je prejel nagrado Dramatičnega društva za opero Pohujšanje v dolini šentflorjanski, banovinsko nagrado za opero Hlapec Jernej in njegova pravica, prvo nagrado na konkurzu Slovenske filharmonije (1932) za Slavnostno uverturo (Slavicus Hymnus) in prvo nagrado na konkurzu Zveze jugoslovanskih skladateljev za Simfonično antitezo. 6. oktobra 1995 so na Bravničarjevi rojstni hiši v Tolminu slovesno odkrili njegov doprsni kip.

Simfonija Faraonika, 1973
Fantasia rhapsodica, za violino in orkester, 1968
Koncert za violino in orkester, 1962
Simfonija stretta, 1958
Plesne metamorfoze, 1954
Simfonija en ré, 1951
Kurent, simfonicna pesnitev, 1950
I. simfonija, 1947
Fantazija, 1942
Hlapec Jernej in njegova pravica, opera, 1941
Simfonicna antiteza, 1940
Belokranjska rapsodija, 1938
Bagatelle agiteé, za violino in klavir, 1937
Tango mouvement, za violino in klavir, 1936
Kralj Matjaž, uvertura; Slovenska plesna burleska, 1932
Slavicus Hymnus, slavnostna uvertura, 1931
Pohujšanje v dolini šentflorjanski, opera, 1930

 

 

 

Enciklopedija Slovenije, Knjiga 1, Ljubljana 1987
Höfler, J. Slovenska glasbena ustvarjalnost med obema vojnama, Ljubljana 1973
Leksikon Jugoslavenske muzike, 1: A-Ma, Zagreb 1984
Primorski slovenski biografski leksikon, Snopič 3, Gorica 1976
Rijavec,A. Slovenska glasbena dela. Ljubljana 1979
Štucin, J. Matija Bravničar (Tolmin, 24.2.1897 – Ljubljana, 25.11.1977). V: Tolminski zbornik, 1997, knj. 3, str. 365-366

Avtor/-ica gesla: Katja Ozebek, Knjižnica Cirila Kosmača Tolmin
Datum prvega vnosa: 11. 9. 2012 | Zadnja sprememba: 30. 6. 2020
Katja Ozebek. BRAVNIČAR, Matija. (1897-1977). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 30. 7. 2021) Dostopna na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/bravnicar-matija/
Prijavi napako