BRADAČ, Fran

R. 15. jun. 1885 na Jami pri Dvoru, u. 2. maja 1970 v Ljubljani. Osnovno šolo je obiskoval na Dvoru (1892 – 1897), nato se je vpisal v gimnazijo v Ljubljani, kjer je maturiral l. 1905. Na Dunaju je v letih 1906 – 1910 študiral klasično filologijo in diplomiral l. 1910, doktoriral pa v Zagrebu l. 1920 z disertacijo »Perspektivni oktativ pri grških tragikih«. Bil je gimnazijski profesor v Ljubljani, vmes v l. 1921/1922 nadaljeval študij v Pragi in Berlinu, l. 1923 pa je bil izvoljen za docenta klasične filologije na Univerzi v Ljubljani. L. 1945 je bil upokojen. Njegove najpomembnejše literarnozgodovinske razprave so: Arhitektonika in simetrija v stari klasični poeziji, Postanek in razvoj drame I, Saphina erotika. Napisal je Grško vadnico (1920), sestavil slovar tujk in več latinskih, nemških in čeških slovarjev. Skupaj z Josipom Ostom je sestavil Grško slovnico (1919). V slovenščino je prevedel več pesnitev iz antične književnosti, več Evripidovih tragedij in Aristofanovih komedij, vsa Vergilova dela, izbor rimskih lirikov. Prevajal je tudi Cicerona, Plinija Mlajšega, Seneko, Kurcija Rufa, Longosa, Livija, Tacida, Platona, »Batrahomiomahijo«, pa tudi več čeških in nemških avtorjev.