BOŽIČ, Dragan

Osnovno šolo Franceta Prešerna v Kranju je končal leta 1966, gimnazijo v Kranju pa 1970. Leta 1967 je dobil prvo nagrado na 11. matematičnem tekmovanju srednješolcev Slovenije. Študij arheologije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani je zaključil leta 1980, 1993 pa mu je bil na isti univerzi podeljen doktorat arheoloških znanosti. V šolskem letu 1977–1978 je študiral arheologijo železne dobe na Univerzi Ludvika Maksimilijana v Münchnu.
Od leta 1985 živi v Ljubljani, kjer je od leta 1981 zaposlen na Inštitutu za arheologijo ZRC SAZU, sprva kot knjižničar, od leta 2009 pa kot znanstveni svetnik. Leta 2007 ga je Univerza v Novi Gorici izvolila v naziv izrednega profesorja za arheologijo.

Raziskovalno se posveča predvsem mlajši železni dobi, posega pa tudi na področje žarnogrobiščnodobne, starejšeželeznodobne in rimskodobne arheologije. Napisal je dva sintetična pregleda mokronoške skupnosti latenske kulture, ki je v zadnjih treh stoletjih pr. n. št. poseljevala Gorenjsko, Dolenjsko in Štajersko. Izdelal je nove kronološke sisteme mlajše železne dobe na območjih mokronoške skupnosti, hrvaško-srbskega Podonavja in severne Italije. Je dober poznavalec kovinskih najdb (orožja, fibul, nakita, pasov, bronastih posod, orodja, pisalnega pribora, zvoncev, tehtnic in uteži itd.) in arhivskih virov, na podlagi katerih mu je uspelo rekonstruirati številne pomembne grobne celote in zakladne najdbe. Ugotovil je, da leži v okolici župne cerkve v Lescah neznano in neraziskano zgodnjekrščansko središče z barvnimi talnimi mozaiki.

Od leta 1983 do leta 1992 je bil glavni urednik Arheološkega vestnika, uredil ali souredil pa je tudi več monografskih publikacij (med drugim razstavni katalog Keltoi. Kelti in njihovi sodobniki na ozemlju Jugoslavije, Ljubljana 1983, monografijo Zakladi tisočletij. Zgodovina Slovenije od neandertalcev do Slovanov, Ljubljana 1999, in strokovno monografijo Meteorit iz Avč v dolini Soče. 1908–2008, Ljubljana, Avče 2008).
V letih 1995 in 1996 ter od 2000 do 2002 je bil podpredsednik za Slovenijo pri evropskem združenju Instrumentum. V letih 2007 in 2008 je vodil številne dejavnosti v zvezi s stoto obletnico padca prvega slovenskega izpodnebnika, ki je 31. marca 1908 preletel Gorenjsko in padel pri vasi Avče v dolini Soče. Razstava o izpodnebniku Avče je leta 2008 gostovala tudi v Tržiču in Kropi. Februarja 2010 je v portretni zbirki cesarja Franca I., ki jo hrani Slikovni arhiv Avstrijske nacionalne knjižnice na Dunaju, odkril neznan portret Antona Tomaža Linharta.