Napredno iskanje
Pisava
100%
125%
150%
200%
Barve
Privzete barve
Visok kontrast
Obrnjene barve
Črno belo
Kazalec
Resetiraj

BOHINC, Rado

BOHINC Rado
Foto: fotoarhiv Univerze na Primorskem

Foto galerija

Rojen:
23. julij 1949, Trboje pri Kranju, Slovenija
Poklici in dejavnosti:
Kraji delovanja:
Občina:
Leksikon:

Le prva otroška leta je preživel v Trbojah pri Kranju. Starša sta bila učitelja, zato se je družina selila po Gorenjski. Med drugim so živeli v Bohinjski Beli. Osnovno šolo je končal na Bledu, gimnazijo pa na Jesenicah. Leta 1967 se je vpisal na Pravno fakulteto v Ljubljano in leta 1971 diplomiral že pri 22 letih. Kot saksofonist je s svojo skupin Mladi orli malo za zabavo in malo za denar igral po ljubljanskih gostilnah.

Ker je bil štipendist Metalke, se je najprej zaposlil v tem podjetju. Od pripravnika je v nekaj letih napredoval v tajnika organov samoupravljanja. Leta 1976 je opravil pravosodni izpit in se čez čas zaposlil v Gospodarski zbornici Slovenije. Že leta 1985 je začutil, da je s tedanjo ureditvijo jugoslovanske federacije nekaj narobe. Zato je s skupino pravnikov pripravil študijo, kako naj bi Jugoslavija prišla do tržnega gospodarstva. Bohinc je kot podpredsednik zbornice (1984-1988) med drugim organiziral odmevno razpravo o (ne)kompatibilnosti družbene lastnine in tržnega gospodarstva.

Leta 1985 je bil na Pravni fakulteti v Ljubljani promoviran za magistra znanosti, leta 1987 pa v ZDA še za doktorja pravnih znanosti. Leta 1988 je postal minister za gospodarstvo SFRJ (Socialistične federativne republike Jugoslavije), a je celotna vlada Branka Mikulića v nekaj mesecih odstopila. Pozneje je opravil diplomatski izpit in postal eden najresnejših kandidatov za novega jugoslovanskega veleposlanika. Želel v Washington, zvezni organi pa so mu ponudili veleposlaništvo v Kuvajtu, kar pa ni sprejel.

Po osamosvojitvi Slovenije je bil ustanovni član Socialdemokratske unije. Stranka se je leta 1992 povezala še z nekaterimi programsko sorodnimi v predvolilno koalicijo Združena lista, iz katere se je 29. maja 1993 oblikovala ZLSD. Leta 1992 je bil izvoljen v 1. Državni zbor Republike Slovenije. 25. januarja 1993 je bil v vladi Janeza Drnovška imenovan za ministra za znanost in tehnologijo, zato je poslanski mandat prepustil Janezu Kocijančiču. V pionirskih letih interneta je bil prvi minister s svojo spletno stranjo. Na začetku leta 1996 je z drugimi ministri Združene liste kolektivno odstopil. Mesto poslanca je ponovno nadaljeval samo še teden dni v februarju 1996.

Nato je prevzel vodstvo Slovenskega raziskovalnega inštituta za management in predaval na fakultetah. Leta 1996 je odstopil s položaja predsednika sveta ZLSD zaradi neuspeha na državnozborskih volitvah tega leta. Leta 1997 je ustanovil Občanski forum, nekakšen protipol desnim intelektualcem iz krogov okoli Nove revije. V tem času je bil tudi gostujoči profesor na univerzi v San Diegu in na univerzi na Dunaju. Leta 1999 je prejel Fulbrightovo štipendijo, tako da je en semester preživel na Univerzi Kalifornije, Los Angeles (UCLA). Decembra 2000 je postal minister za notranje zadeve Republike Slovenije. Tokrat je ministrsko funkcijo v vladah Janeza Drnovška in Toneta Ropa opravljal štiri leta.

Na FSPN v Ljubljani je poučeval tri leta (1988-1991). Leta 2003 je bil habilitiran za rednega profesorja na Univerzi v Ljubljani in tudi na Univerzi v Mariboru. Od leta 2004 je visokošolski učitelj in raziskovalec za gospodarsko pravo, delovno in socialno pravo ter pravo EU na Fakulteti za management Univerze na Primorskem in Fakulteti za družbene vede. Novembra 2007 je oblekel modro togo rektorja Univerze na Primorskem. Aprila 2011 je kandidiral za ustavnega sodnika, a so mu zmanjkali trije glasovi do absolutne večine, ki bi jo potreboval za izvolitev v Državnem zboru. Z družino prebiva v Ankaranu.

Upravno pravo, 2007 (soavtor)
Pravo Evropske unije, 2007
Osebe javnega prava, 2006
Upravno pravo, 2006
Korporacijsko upravljanje, 2005 (soavtor)
Slovenska korporacija med ameriško in evropsko izkušnjo, 2001
Gospodarsko pravo I, 1998 (soavtor)
Znanost in družba, 1997
Slovenski izziv, 1996
Upravljanje gospodarskih družb, 1993 (soavtor)
Podjetja in družbe I-II, 1989, 1990
Lastnina in upravljanje, 1987

Osebnosti od A do L, Ljubljana 2008, str. 83
B. Šuligoj: Rado Bohinc je prevzel rektorske dolžnosti : priložnost za analizo prvih petih let univerze, Delo 2007, št. 269 (22. nov.), str. 4
V. G. Posinković: Novi rektor je Bohinc : v drugem krogu rektorskih volitev je z veliko premočjo zmagal dr. Rado Bohinc, Primorske novice 2007, št. 255 (6. nov.), str. 3
J. Trampuš: Rado Bohinc : tisti notranji minister, ki ima na Primorskem vinograd, Mladina 2005, št. 1 (1. jan.), str. 14-15
J. Poglajen: Rado Bohinc : portret tedna, Delo 2004, št. 31 (7. feb.), str. 3
M. Ulčar: Ne oblast, ampak državljanom v oporo : naš pogovor z dr. Radom Bohincem, ministrom za notranje zadeve, Revija obramba2003, št. 1 (jan.), str. 6-9
Dr. Rado Bohinc, Objave 2003, št. 4 (nov.), str. 12
J. Trampuš: Rado Bohinc : tisti notranji minister, ki ima na Primorskem vinograd, Mladina 2001, št. 4 (29. jan.), str. 27-28

Avtor/-ica gesla: Miran Lola Božič, Mestna knjižnica Kranj
Datum prvega vnosa: 8. 4. 2011 | Zadnja sprememba: 14. 4. 2020
Prijavi napako