Rodil se je mami Alojziji, gospodinji na mali kmetiji, in očetu Hermanu Bizjaku, zaposlenemu v gozdnem gospodarstvu. Bil je tretji otrok, dva sta že prej umrla. Osnovno šolo je začel obiskovati na Predmeji, zaradi močne slabovidnosti je bil kmalu prešolan na Zavod za slepo in slabovidno mladino v Ljubljano. Kljub temu se je po nekaj letih vrnil in končal osnovno šolo na Otlici. Šolanje je nadaljeval na Srednji kmetijski šoli v Mariboru, ga uspešno zaključil in se odločil za študij agronomije, a ga je pred dokončanjem prve stopnje opustil zaradi dodatnega poslabšanja vida. Vpisal se je tudi na filozofsko fakulteto, smer primerjalna književnost, kasneje še na filozofijo in psihologijo. Nobenega študija ni dokončal, ker se je vmes zaposlil.
Po smrti očeta se je leta 1987 vrnil na Predmejo, kjer je nekaj časa kmetoval in pisal. Takrat je začel prvič objavljati v literarnih revijah: Mentor, Dialogi in Primorska srečanja. Najprej se je zaposlil prek javnih del kot učitelj v večerni šoli. Kmalu zatem pa v begunskem centru v Ajdovščini in tam pomagal ustanoviti osnovno šolo za begunce. Na tej šoli je poučeval matematiko in fiziko, nekaj časa tudi biologijo in kemijo. Istočasno je bil dejaven tudi na lokalnem radiju in pri lokalnih časopisih.
Po letu 2000 je začel aktivneje objavljati svoja leposlovna dela v knjižni obliki. Do danes je izdal 9 pesniških zbirk, 10 zbirk kratke proze in 18 romanov.
Že v srednji šoli se je začel ukvarjati tudi s fotografijo. Svoje fotografsko znanje je pridobil na fotografskih tečajih, predvsem pa z lastno angažiranostjo, radovednostjo in zanimanjem. Štiri leta je kot mentor sodeloval s fotografsko skupino Društva upokojencev Ajdovščina in jih mojstril v umetniškem fotografskem izrazu. Pomagal je postaviti in urediti štiri razstave. Nekaj časa je bil tudi član Fotografskega društva Veno Pilon.
Leta 2013 je v okviru dejavnosti Lavričeve knjižnice Ajdovščina začel s poučevanjem na tečaju kreativnega pisanja. Tečaj je prerasel v resno šolo kreativnega pisanja, ki še vedno deluje. Za namene tečaja je napisal tudi ustrezen priročnik o kreativnem pisanju.
Bizjak je tudi pobudnik in ustanovitelj spletne literarne revije Burjač in že četrto leto njen urednik. Živi in dela v Ajdovščini.
Pesniške zbirke:
Skrivnost, 1993
Tihoba, 1999
Jutrice: pesmi za veselo razočarane, 2002
Veter sanj, 2008
Steklovina juter, 2008
Zarodek časa, 2009
Nihaji juter, 2010
Nirvana poletja, 2014
Gori, 2019
Kratka proza:
Besedovanja, 2001
Tkivo časa, 2008
Iskanja, 2009
Kaplje časa, 2010
Prah časa, 2012
Dotik neba, 2014
Šepet tišine, 2015
Rezine pomladi, 2017
Zalužani, 2018
Usihanja, 2020
Romani:
Hruška, 2008
Skala, 2008
Veter sanj, 2008
Še ene sanje, 2009
Pisma, 2009
Za ograjo, 2009
Koraki v megli, 2010
Brihtanija, 2011
Poslušalec, 2012
Lipe, 2013
Prihod, 2013
Ujeto sonce, 2015
Bela vrata, 2016
Tam dol, 2017
Vonj denarja, 2019
Vračanja, 2020
Jagode, 2021
Bonisimo, 2022
Petomajsko priznanje občine Ajdovščina (2015)
Bojan Bizjak, osebni blog: https://www.zakawsky.com/
Osebna bibliografija Cobiss: https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/search?c=ar=90467
Bizjak, B. Re: Vključitev na portal Obrazi slovenskih pokrajin (Primorci.si). Sporočilo za: Lavričeva knjižnica Ajdovščina. 7.2.2022 (citirano 9.2.2022). Osebno sporočilo.
Bojan Bizjak (osebni blog, citirano 10.2.2022). Dostopno na naslovu: https://www.zakawsky.com/
Tratnik, A. Piše, ker to dela iz veselja: Bojan Bizjak, pesnik in pisatelj iz Ajdovščine, je pred dnevi končal 23. knjigo. Primorske novice, 2013, 67, 110, 16.