Rodil se je očetu Antonu Bianchiju, uradniku in strastnemu zbiratelju z bogato naravoslovno zbirko, in materi Ivani Jochmann. Po končani osnovni šoli v Ajdovščini je v Gorici obiskoval realko. Leta 1919 se je vpisal na ljubljansko univerzo, kasneje je študiral na dunajski univerzi, a študija ni dokončal. Menjaval je različne službe (trgovski korespondent v Trstu, plesalec v Grand Hotelu v Opatiji, tajnik v hotelu v letovišču Riccione…)
Leta 1927 se je prvič podal v Pariz, kjer je prijateljeval z Vladimirjem Bartolom, Ivanom Mrakom, sosedom in prijateljem iz otroštva Venom Pilonom. Po nekaj mesecih se je sicer vrnil domov, a se kmalu odpravil v Švico, kjer je živela njegova sestra. Tu se je priučil izdelovanja senčnikov. V Parizu se je kmalu uveljavil v tej obrti, senčnike je sam oblikoval, narisal in naslikal ter prepariral tako, da so pritegnili pozornost. Njegovi predmeti so bili razstavljeni na svetovni razstavi v Parizu leta 1937.
Po izbruhu vojne leta 1939 se je vrnil v Ajdovščino. Medvojna leta je preživel doma in v Gorici. Po koncu vojne je odšel v Ljubljano, kjer je delal v gledališki scenski delavnici, še naprej pa je izdeloval tudi senčnike. Postal je član Društva oblikovalcev Slovenije, leta 1976 se je poročil z Marijo Čargo, vdovo slikarja Ivana Čarga.
Pokopan je na ljubljanskih Žalah.
Opremil je knjigo Vladimirja Bartola: Al Araf (1935)
Pretežno je delal v akvarelu in gvašu, tihožitja in cvetice.
Prvo razstavo gvašev in risb je imel v Mali galeriji v Ljubljani leta 1954. v Pilonovi galeriji je razstavljal leta 1980, leta 2006 pa je bila v Pilonovi galeriji razstava njegovih slik in oblikovanja.
Walter Bianchi: 1897-1983 : slikarstvo in oblikovanje. Pilonova galerija, Ajdovščina, 2006
Primorski slovenski biografski leksikon. Snopič 2. Gorica, 1975, str. 80