BEZJAK, Jožica

Po končani gimnaziji splošne smeri na Ptuju je na Oddelku za materiale in tehnologije na Naravoslovnotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani (NTF UL) diplomirala (1986), magistrirala (1990) in doktorirala (1995) s področja sodobnih materialov in tehnologij.
Leta 1997 si je na Univerzi v Celovcu pridobila diplomo s področja sodobne inženirske pedagogike, dve leti kasneje (1999) pa tam uspešno zagovarjala drugi doktorat s področja sodobne didaktike tehnike, za kar je razvila in predstavila sodobne uporabne pristope poučevanja v obliki projektnega učnega dela na poti od vrtca do univerzitetnega študija.

V času študija si je v tujini pridobila veliko delovnih izkušenj na strokovno-tehničnem področju. V letih 1979–1995 se je izpopolnjevala in delovala na mednarodnih raziskovalnih inštitutih in v podjetjih (v Švici, Nemčiji, Avstriji, ZDA).

Sprva je bila zaposlena kot profesorica strokovno-teoretičnih predmetov na Srednji šoli tehničnih strok v Ljubljani (1986–1996). Zatem je kot univerzitetna profesorica delovala na Pedagoški fakulteti UL in na njenem oddelku v Kopru (1996–2006), kjer je opravljala tudi funkcijo vodje Katedre za tehniko in tehnično vzgojo. Od leta 2006 je bila zaposlena na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem.
Kot vabljena profesorica je predavala na različnih univerzah v tujini, med drugim na Alpen Adria Univerzi v Celovcu (Fakulteta za kulturo znanosti, Inštitut za medije in komunikacijo, Avstrija, 1998–2014), Univerzi J. E. Purkyně (Inštitut za tehnologijo in proizvodni management v Ústí nad Labo, Češka, 2004–2011), Univerzi West Bohemia Plsen (Fakulteta za edukacijo, Češka, 2010–2013), od leta 2007 tudi na Prirodoslovno matematični fakulteti Univerze v Splitu, kjer je soustanoviteljica doktorskega študija programa Sodobne didaktike.

Zaradi inovativnih del sodobne inženirske pedagogike in s področja sodobnih materialov v tehniki in medicini je imela od leta 1997 številna vabljena plenarna predavanja na mednarodnih znanstvenih kongresih: Ingenieurpädagogik (Univerza Celovec, 1997, 1999, 2000), Technical creativity in school’s curricula with the form of project learning “From idea to the product” – from the kindergarten to the technical faculty (Portorož, 2003–2013), World Conference on Learning, Teaching and Educational Leadership – WCLTA (Kairo, 2010) idr.

Od leta 1997 je članica mednarodnega združenja inženirskih pedagogov (IGIP, IEEE). Od leta 2002 je predsednica Združenja pedagogov tehnične ustvarjalnosti (ZPTU) Slovenije s sedežem v Portorožu, ki skupaj s člani mednarodnega združenja inženirskih pedagogov iz 73 držav skrbi za razvoj sodobne inženirske pedagogike v Sloveniji in tujini.

Doma in v tujini je izdala več kot dvajset znanstvenih in strokovnih monografij in objavila vrsto znanstvenih člankov ter prispevkov s področja tehniške ustvarjalnosti in sodobne pedagogike projektnega učnega dela. Pripravila je vrsto sodobno multimedijsko zasnovanih didaktičnih gradiv v več jezikih, ki jih v praksi uspešno uporabljajo tako študentje kot učitelji in vzgojitelji. Kot urednica je sodelovala pri mnogih mednarodnih konferenčnih zbornikih mednarodnih simpozijev. Vse od leta 1999 je mentorica pri nagrajenih diplomskih, raziskovalnih in znanstvenih delih tako doma kot v tujini, med katerimi še posebej izstopajo diplomska dela s področja ohranjanja tehniške kulturne dediščine. Pri njenem delu gre posebej omeniti tudi inovativno spodbujanje medpredmetnega, medgeneracijskega in medkulturnega povezovanja. Njeno pedagoško in znanstveno raziskovalno delo se odslikava tudi v dvigu zavesti tehnične ustvarjalnosti v pedagoškem kurikulumu Republike Slovenije.
Na Uradu RS za intelektualno lastnino in v tujini so ji bili podeljeni štirje patenti za sodobne e-didaktične pripomočke za vse jezike sveta pri začetnem zgodnjem opismenjevanju otrok in po preživeti kapi pri odraslih.
S strani Ministrstva za šolstvo in šport RS je pridobila najvišji trajni naziv svetnica (1994). Je dobitnica Sokratovega odličja SOVA za najvišje dosežke na področju visokošolske didaktike (2003) in dobitnica nagrade Republike Slovenije za najvišje dosežke v znanstveno-raziskovalnem in pedagoškem delu na področju visokega šolstva (2005). V letih 2002–2013 je prejela številna mednarodna priznanja in nagrade za uspešna inovacijska in mentorska dela, leta 2016 pa tudi zlato plaketo »Golden Mentor«, in sicer za največkrat nagrajene mlade raziskovalce v letih 2002–2015 pod njenim mentorstvom na mednarodnih tekmovanjih in tehniških olimpijadah v tujini.