Napredno iskanje
Pisava
100%
125%
150%
200%
Barve
Privzete barve
Visok kontrast
Obrnjene barve
Črno belo
Kazalec
Resetiraj

BEŠTER, Avgust Veličan

BEŠTER Avgust Veličan
Foto: Veličan Bešter (iz revije Foto antika)

Foto galerija

Rojen:
28. avgust 1891, Železniki, Slovenija
Umrl:
8. maj 1938, Ljubljana, Slovenija
Poklici in dejavnosti:
Kraji delovanja:
Občina:
Leksikon:

Osnovno šolo je obiskoval v Kropi, družina pa se je po končani osnovni šoli preselila v Ljubljano, kasneje se je učil na fotografsko-slikarski šoli na Dunaju. Leta 1911 se je zaposlil v ateljeju Ludvika Krema, kjer je bil fotografski pomočnik, še istega leta pa v Kamniku pri Francu Aparniku, ki se je ukvarjal s portretno fotografijo. Kot dodatno je imel v studiu laterno magico, s katero je predvajal filme. Jeseni leta 1911 se je Veličan vrnil na Dunaj, kjer je obiskoval filmsko šolo.

Leta 1913 se je vrnil v Ljubljano in se poročil z Marijo Sušnik iz Zgornjega Tuhinja. Naslednje leto je dobil pooblastilo za opravljanje fotografske obrti. Svoj prvi fotografski atelje je odprl na Križevski ulici 2 v Ljubljani, verjetno med prvo svetovno vojno ali takoj po njej, ker sta se ohranili dve fotografiji vojakov in strežnic s štampiljko Beštrovega ateljeja. Leta 1921 mu je umrla žena Marija, še isto leto pa se je poročil s Cecilijo Jereb iz Poljan nad Škofjo Loko. Bešter je prestavil svoj atelje na Aleksandrovo cesto 5 (to je današnja Cankarjeva). Leta 1922 je dobil obrtni list za izdelovanje filmov. Podjetje je poimenoval Slovenija film, prva slovenska filmska tovarna Veličan Bešter, Atelje Helios, ki ga je nato preimenoval v Ilirija film, Tvornica zabavnih, propagandnih in reklamnih (trik) filmov. Leta 1927 je poučeval fotografijo na umetniški šoli Probuda v Ljubljani.

Veličan Bešter se je ukvarjal s portretno in dokumentarno fotografijo. Sodeloval je na prvi Jugoslovanski razstavi fotografije v Splitu. Organiziral jo je Primorski savez za unapređenje turizma Split. Na razstavi na temo naravne in kulturno-zgodovinske lepote domovine je Bešter sodeloval s 57 fotografijami.V njegovem ateljeju Helios so se meščani radi slikali, ker je ohranjeno veliko portretov pomembnih, znanih in manj znanih osebnosti. Poleg portretov je delal tudi dokumentarno fotografijo, kot so prizori iz parka Tivoli v Ljubljani, Mestnega kopališča na Ljubljanici. Bešter je po šolanju na Dunaju ustanovil prvo slovensko filmsko tovarno. Že leta 1922 so v kinu Ideal predvajali njegov film Smučarska tekma za prvenstvo Jugoslavije v Planici pri Ratečah. Posnel je okoli deset filmov, vendar so se ohranili le trije, to so: Prihod in sprejem kralja Aleksandra na Bledu, Prekop judenburških žrtev in film z njegovo družino. Preizkusil se je tudi v drugačnem slogu, to sta lutkovni film Lutka v narodni noši in risani film Miki Miška, ki pa se nista ohranila. Film Prekop judenburških žrtev je do nedavnega veljal kot delno ohranjen, saj mu je manjkal uvodni del, ki pa je bil pred kratkim odkrit ob inventurnem pregledu nitratnih filmov, ki jih Slovenski filmski arhiv hrani v posebej urejenem skladišču v Borovcu na Kočevskem.Tako je sedaj ugotovljen tudi izvirni naslov filma – Zadnja pot narodnih mučenikov v domovino.Veličan Bešter je umrl leta 1938, pokopan je na ljubljanskih Žalah. Fotografski atelje so po njegovi smrti zaprli.

Kratki filmi:
Kranj, 1930
Prekop judenburških žrtev, 1923
Kralj Aleksander na Bledu, 1922
Smučarska tekma za smuško prvenstvo Jugoslavije v Planici pri Ratečah, 1922

Kosmač-Marc U., Veličan Bešter – ljubljanski poklicni fotograf in filmar, Foto antika 25 let: bilten, 2002, št. 21, str. 12-14

Avtor/-ica gesla: Valerija Novak, Mestna knjižnica Kranj
Datum prvega vnosa: 9. 11. 2015 | Zadnja sprememba: 9. 6. 2020
Prijavi napako