Rodil se je v Dornberku očetu Antonu, posestniku, in materi Rozaliji Budin. Osnovno šolo je obiskoval v rojstnem kraju, nato slovensko klasično gimnazijo (1911–1915), slovensko gimnazijo v Št. Vidu pri Ljubljani (1915–1916), slovensko gimnazijo v Trstu (1916–1917), leta 1919 pa maturiral na slovenski gimnaziji v Gorici. Diplomiral je leta 1923 na ekonomski fakulteti (tedanja Visoka šola za gospodarske in trgovske vede Revoltella) v Trstu.
V Trstu je bil urednik za zunanjo politiko pri časniku Edinost (1923–1926) in hkrati nekaj časa urednik Malega lista (tednik za novice in pouk). Od 1926–1931 je bil dopisnik Slovenca za Julijsko krajino in Italijo. Nato je odšel v Ljubljano, kjer je do leta 1935 delal v uredništvu Slovenca, hkrati je bil urednik Poljedeljskega Slovenca. Vse do konca leta 1946 je živel v Beogradu; zaposlen je bil v osrednjem tiskovnem uradu jugoslovanskega predsedništva vlade. V Beogradu je med leti 1938 in 1941 izdajal mesečnik Ravnopravnost, leta 1941 ga je zaprl Gestapo. Do konca vojne je živel v Beogradu kot neodvisni publicist in bil od 1945 do 1946 sodelavec Inštituta za mednarodna vprašanja pri ministrstvu za zunanje zadeve SFRJ. 1946. se je vrnil v Trst in bil manj kot leto dni urednik gospodarske rubrike pri Primorskem dnevniku, leta 1949 je ustanovil tednik Gospodarstvo in ga uspešno vodil vse do svoje upokojitve 1983.
Zlasti v beograjskih letih je napisal več publikacij gospodarskega, političnega in polemičnega značaja – pisal je o položaju Slovencev pod fašistično Italijo – leta 1946 je sodeloval pri knjigi »Oko Trsta«, o koroških Slovencih je pisal v publikaciji I oni su naša braća. Pred in po vojni je sodeloval pri raznih srbskih in čeških listih, pri Jadranskem almanahu, pri Jadranskem koledarju, tržaških Razgledih (prikazal je osebnost pisatelja Jamesa Joycea), ljubljanski Sodobnosti.
Dela:
Kam plovemo, 1989
Budućnost Trsta u svetlu njegove prošlosti: tragedija jedne luke i jednog naroda pod Italijom, 1946
Jugoslovenske manjine u inostranstvu, 1938
Leta 1977 je prejel Tomšičevo nagrado za življenjsko delo.
Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon: Knjiga 1. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008, str. 58.
Jevnikar, M. Gospodarstvenik in časnikar Lojze Berce. Koledar Goriške Mohorjeve, 1996, str. 137.
Kante, L. Umrl je dr. Lojze Berce. Delo, 1995, št. 152, str. 16.
Koren, J. Umrl je dr. Lojze Berce. Primorski dnevnik, 1995, št. 176, str. 3.
Enciklopedija Slovenije: Knjiga 1. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1987, str. 245.
Primorski slovenski biografski leksikon: 2. snopič. Gorica: Goriška Mohorjeva družba, 1975, str. 65.
Rejec, A. Dr. Lojze Berce sedemdesetletnik. Primorski dnevnik, 1968, št. 151, str. 2.