BERBUČ, Ivan

Otroštvo je preživel v rodnem Selu, gimnazijo pa je obiskoval v Gorici. Skupaj s sošolcema Francem Oblakom in Ignacem Gruntarjem je bi pobudnik bésede v spomin Valentina Vodnika, ki so jo pripravili v Šempetru januarja 1865 leta. Na univerzi na Dunaju je diplomiral iz matematike in fizike in potem poučeval na srednjih šolah v Gradcu, Ljubljani in Pazinu, od leta 1881 pa na goriški realki. Bil je dopisnik Ljubljanskega zvona in Slovenskega naroda, pozneje tudi sourednik časnika Soča. Leta 1895 je bil izvoljen v deželni zbor. Vrsto let je deloval kot član deželnega odbora in pri finančnem odseku in komisiji za pogozdovanje Krasa, pa tudi pri raznih kulturnih in denarnih zavodih, bil predsednik Centralne posojilnice in Goriške zveze, blagajničar Šolskega doma. Vseskozi pa se je trudil zbuditi med ljudstvom zanimanje za politično in narodnostno življenje. Zaradi zaslug ga je več slovenskih občin imenovalo za častnega občana.
Ko so 25. novembra 1907 na Goriškem ustanovili Slovensko ljudsko stranko, je postal član strankinega vodstva. Ob razkolu SLS (1913) je ponovno kandidiral za deželni zbor, vendar ni bil izvoljen. Med prvo svetovno vojno se je ob italijanski zasedbi Gorice (16. avgust 1916) z ostalimi begunci umaknil v Ljubljano, kjer je Krek ustanovil Posredovalnico za goriške begunce s slovenskim in italijanskim odsekom. V vodstvo slovenskega odseka je bil imenovan tudi Berbuč. Po vrnitvi je bil član Odbora za obnovo Goriške. Na pobudo Antona Korošca sta se na Primorskem osnovala dva ločena pododbora Narodna sveta, prvi za Goriško, drugi za Tržaško. V Goriškem Narodnem svetu je kot podpredsednik deloval Ivan Berbuč.