BARUCA (BARUZZA), Gildo (Hermenegild)

Gildo Baruca (Hermenegild Baruzza, kot novinar je uporabljal psevdonim Dj. Planjavec) je bil rojen 16. junija leta 1931, Ivani in Antonu Jerman, na domači postelji v Planjavah pod Pučami, za streljaj nad desnim bregom Dragonje. Vaška babica Gorelca je svoje delo uspešno opravila. Vaščani vedo povedati, da je doraščal v revni, zadolženi kmečki družini, ki je kmalu prišla na “boben”. Tedaj se je oče zaposlil v rudniku Raša. Za njim so odšli v Nedeljščino pri Labinu leta 1936 mama, tri leta mlajša sestra in Gildo.

Leta 1939 je končal drugi razred v Kopru, kasneje, do razpada Italije, pa je hodil v Koštabonsko šolo. Ob ustanovitvi slovenske gimnazije v Kopru je postal eden prvih dijakov. Po maturi se je vpisal v enoletno gospodarsko šolo, zatem so ga izbrali za tečajnika novinarske šole v Ribnem pri Bledu. Kak mesec pred 1. majem leta 1950 so bile v bivši coni B Svobodnega tržaškega ozemlja volitve. Prvi slovenski časopis na tem ozemlju Istrski tednik je tedaj opravil hvaležno delo za kasnejšo priključitev k matični domovini. Postal je član njegovega uredništva, ki je časopis preimenovala v Slovenski Jadran, in sicer ob zaključku leta 1952.

Pozneje se je zaposlil v podružnici Slovenskega poročevalca v Kopru in ostal v njegovi novogoriški podružnici do septembra 1961. Za dva meseca so ga zaposlili tudi pri Primorskih novicah, kasneje za eno leto v Primorskem tisku. Delal je tudi pri Kmečkem glasu v Ljubljani in nazadnje na Radiu Koper. Honorarno je pisal za tržaški Primorski dnevnik in za druga zamejska občila, kot je tedaj bila revija Dan, uredil pa je tudi brošuro o tržaškem partizanskem pevskem zboru z naslovom Križani v boju za svobodo. Pri založbi Borec je uredil knjigo o Giovanniu Cuccuju – Ivu z naslovom Šestnajst mesecev med slovenskimi partizani. Pri Ediciji CAPRIS je novembra 1997 izšla njegova knjiga Domoljubje v blišču in temi.

Uvodne besede Berta Pribca o knjigi Domoljubje v blišču in temi:
To je naivno, vendar odkritosrčno napisana erotična zgodba trgovskega potnika, ki vsebuje mnogo avtobiografskih elementov. Zgodba je nasičena z doslej še neznanimi zgodovinskimi podatki o revolucionarju in zavednemu Slovencu Otokarju Keršovaniju ter drugih zavednih in upornih Istranih. Vmes so prepletene zgodbice in podatki iz življenja po vaseh Slovenske Istre v povojnem času. V zgodbi se tudi najdejo zares zelo dobri recepti za bakala, divjega zajca in domači kruh. Moj stari sošolec Gildo Baruca je sicer bil že v šoli svojevrstna osebnost. Bil je nadpovprečen po svojem trdem delu, družabnosti, smislu za humor in še za kakšno potegavščino je imel čas. Direkten je bil, kar se da pravičen, včasih neobziren do oblasti, do prijateljev dober. Štorija se dogaja v zgodovinskem času zgodnjega dvajsetega stoletja in predvsem zdaj. Štorija je spletena iz dveh paradoksnih stanj: upora in upanja Slovenske Istre ter nebrzdanega seksa štirih osamljenih ljudi.