Po osnovni šoli, ki jo je končal leta 1793 na Hodošu, se je vpisal na evangeličanski licej v Šopronu. Tam je bil zelo dejaven, saj je opravljal tudi delo knjižničarja, blagajnika in tajnika v dijaškem madžarskem slovstvenem društvu, poleg tega je pisal in objavljal romantično vzneseno domoljubno liriko v madžarskem jeziku. Med leti 1803-1807 je obiskoval in uspešno zaključil študij na univerzi v Jeni. V tem času je bil član univerzitetnega mineraloškega društva, po študiju pa se je zaposlil kot učitelj in nato ravnatelj v latinsko-madžarski srednji šoli v Szentlőrincu v županiji Tolna. Tam je deloval do septembra 1810, nakar je nastopil duhovniško službo v Kővágóörsu blizu Blatnega jezera, kjer je ostal do smrti.
Čeprav je vse življenje preživel v tujem okolju, maternega jezika in rodne domovine ni pozabil. To dokazujeta deli, pesmarica ter prevod bibličnih zgodb in molitev superintendenta Jánosa Kisa v prekmurščino, s katerima se je trajno vpisal v zgodovino prekmurskega slovenskega slovstva. Obe sta nastali na pobudo omenjenega superintendenta, ki je v Barli prepoznal jezikovno in literarno sposobnega, učenega in razgledanega človeka. V madžarščino je prevajal tudi nemške pesmi Ewalda Christiana von Kleista in tudi sam pesnil v madžarščini. Na ohranjanje slovenske identitete med prekmurskimi evangeličani pa je pomembno vplival tudi z oblikovanjem novih izrazov in utrjevanjem prekmurskega literarnega izročila. Prav tako naj bi bil avtor slovnice prekmurskega narečja, ki je ostala v rokopisu, za njo pa se je izgubila vsaka sled.
Diktomszke, versuske i molitvene kni’zice za to málo sôlszko deco. Šopron. 1820.
Krscsanszke nouve peszmene knige szpravlene evangyelicsanszkim gmajnam. Šopron, 1823.
Barbarič, Š. Oris književnega razvoja severovzhodne Slovenije do sredine 19. stoletja. V: Zadravec, F. (ur.), Panonski zbornik. Murska Sobota: Pomurska založba, 1966, str. 72-103.
Flisar, J. Prekmurja znameniti evang. moužje. Düševni list, 1925 (20. junij), let. 3, št. 7, str. 82.
Novak, V. Izbor prekmurskega slovstva. Ljubljana: Zadruga katoliških duhovnikov, 1976, str. 68-70.
Kerčmar, V. Evangeličanska cerkev na Slovenskem. Murska Sobota: Evangeličanska cerkev v Sloveniji, 1995, str. 144-145.
Kuzmič, M. Barla, Mihal. Enciklopedija Slovenije 16. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2002, str. 9.
Štefanec, F. Utrjevalec prekmurskega literarnega izročila: Mihal Barla pomembno vplival na ohranjanje slovenske identitete. Vestnik, 2005 (30. junij), let. 57, št. 26, str. 15.
Just, F. Panonski književni portreti: Prekmurje in Porabje A – I. Murska Sobota: Franc-Franc, 2006, str. 61-69.