Rodil se je v Celju, v narodno zavedni družini znanega odvetnika Adama Bana, borca za severno mejo in osebnega prijatelja generala Rudolfa Maistra. Po končani klasični gimnaziji v Mariboru je v Zagrebu študiral pravo in leta 1940 diplomiral. Po diplomi se je vrnil v rojstno Celje, kjer je na okrajnem sodišču opravil pripravniško prakso.
Med drugo svetovno vojno je bil v letih 1941–1945 v nemškem vojnem ujetništvu. Zaradi narodne zavednosti mu je bil po vojni priznan status borca NOB od leta 1941 do konca vojne. Po vojni se je posvetil sodniškemu poklicu. Leta 1945 je bil izvoljen za sodnika Okrajnega sodišča na Ptuju, 1960. leta je bil imenovan za predsednika ptujskega sodišča in to funkcijo opravljal do leta 1976. Zatem se je odločil za odvetniški poklic in ga opravljal do upokojitve leta 1982.
Ob sodniškem in odvetniškem delu je bil dejaven v Temeljni kulturni skupnosti Ptuj. Kot njen predsednik je skrbel za vzdrževanje kulturnih stikov s Slovenci, živečimi v Avstriji, in organiziral številna mednarodna kulturna srečanja. Prav tako je predsedoval Društvu pravnikov občine Ptuj in Ormož, bil podpredsednik Avto-moto društva (AMD) Ptuj ter bil aktiven še v drugih društvih.
- znak Republiške lovske zveze za 40-letne lovske zasluge in uspehe (1955)
- medaljo zaslug za narod (1963)
- priznanje OF za dolgoletno družbeno-politično delo (1965)
- red dela s srebrnim vencem (1970)
C. V.: Dva petdesetletnika, Tednik, št. 12 (29. 3. 1963), str. 3.
J. V.: Življenjski jubilej Vladimirja Bana, Tednik, št. 13 (5. 4. 1973), str. 5.