Napredno iskanje
sl
sl en it hu
Pisava
100%
125%
150%
200%
Barve
Privzete barve
Visok kontrast
Obrnjene barve
Črno belo
Kazalec
Resetiraj

AVGUŠTIN FLORJANOVIČ, Blanka

mag. Blanka Avguštin Florjanovič
Foto: osebni arhiv mag. Blanka Avguštin Florjanovič

Foto galerija

Rojena:
24. september 1969, Kranj
Rodbina:
Matevževi iz Godešiča, Škofja Loka
Poklici in dejavnosti:
Kraji delovanja:
Občina:
Leksikon:

Blanka Avguštin Florjanovič se je rodila v kmečki družini na Matevževi kmetiji na podeželju Škofje Loke, točneje v vasi Godešič. Njeno odraščanje je zaznamovalo delo na kmetiji s staršema in dvema bratoma, s katerima je tekmovala v drznosti in uspešnosti pri opravljanju kmečkih opravil, ki jih je narekoval vsakdanjik in posamezni letni časi. Vmes je našla tudi čas za prebiranje knjig, pogosto tudi kradoma, ki jih je rada prebirala od vsega začetka njenega osvajanja veščine branja. Od knjige so jo le s težavo spravili, zato je to včasih vodilo tudi v kakšen spor in nejevoljo, posebej, če so knjige botrovale neopravljenemu delu.

Osnovno šolo je obiskovala v prvih štirih razredih na podružnični šoli v sosednjih Retečah, zadnje štiri razrede pa v OŠ Cvetka Golarja na Trati bliže Škofji Loki.

Vso njeno mladost in odraščanje je odločilno zaznamovalo trdo, redno in zahtevno delo, kar jo je tesno povezalo z naravo. Ta povezanost odzvanja tudi v njenem sedanjem poklicu in ji je pri njem v pomoč. Tako laže razume način razmišljanja srednjeveškega človeka, ki je ustvarjal predvsem iz narave in po njenih zakonih. Oče in mama sta jo poučevala o drevesih, lesu, luninih vplivih in kdaj je primeren čas za katero opravilo (sečnjo, setev, sajenje, žetev, spravilo ipd.), saj ima vse svoje zakonitosti. Kot najstnica je imela vtis, da sta starša v tem prezahtevna, kasneje pa je želela še več njunega znanja. Danes ve, da si ga je želela, kljub temu, še premalo.

Poleti so se zelo radi hodili kopati v reko Soro. Posebej velik užitek je predstavljalo to kopanje po opravljenem pobiranju krompirja. Pozimi se je Žirovčeva luža spremenila v ledeno površino. Svoje prve drsalke si je kupila v starosti okrog 10 let iz večletnih prihrankov, ki si jih je nabrala tudi s pobiranjem krompirja pri sosedu, ki je otrokom plačeval po zaboju. Drsalke so ji še danes prav, saj je kupila zelo veliko številko. Domači breg je v vedno sneženi, mrzli zimi ponujal tudi priložnost za preizkušanje v smučanju.

Njena ustvarjalnost se je kazala tudi v potegavščinah, saj ni hotela zaostajati za bratoma. Kot najstnica se je začela ukvarjati s prostim plezanjem, alpinizmom in se zaljubila v gore. Hribi so še danes njena velika ljubezen s katero je okužila vse v svoji družini.

Blanka Avguštin Florjanovič je danes konservatorsko-restavratorska svetnica v Centru za konserviranje-restavriranje knjig, papirja in pergamenta pri Arhivu Republike Slovenije. Dodiplomski študij je končala na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer je leta 2002 diplomirala iz smeri bibliotekarstva in knjigarstva. Študij je nadaljevala na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani, kjer je leta 2011 magistrirala z nalogo Minimalni posegi na srednjeveških vezavah. Poleg formalnega izobraževanja doma se je na področju srednjeveških vezav od leta 1997 do leta 2010 izobraževala tudi pri prof. dr. Christopherju Clarksonu iz Oxforda. Najstarejše vezave jo vodijo v sodelovanje z najrazličnejšimi strokovnjaki po svetu.

Od leta 2003 svoje znanje individualno in v obliki tečajev uspešno predaja domačim in tujim konservatorjem-restavratorjem kot tudi študentom evropskega programa Erasmus. Je aktivna članica Društva restavratorjev Slovenije in članica Arhivskega društva Slovenije.

Leta 2011 ji je Društvo restavratorjev Slovenije podelilo priznanje Mirka Šubica za opravljena konservatorsko-restavratorska dela na Dalmatinovi Bibliji.

Poklic Blanke Avguštin Florjanovič je večplasten. Dela razne raziskave na različnih knjižnih vezavah in izsledke objavlja v različnih domačih in tujih strokovnih revijah, išče vedno nove tehnike reševanja najstarejših vezav in jih objavlja v različnih prispevkih, svetuje pri zaščiti in reševanju starejših knjižnih zbirk, kot strokovno predavateljico je vabljena predavati tako doma kot v tujini, sodeluje pri oživljanju starodavnih tehnik izdelovanja materialov, ki jih uporabljam pri restavriranju ipd. Vse njeno konservatorsko-restavratorsko delo  pa temelji na minimalnih posegih, kar pomeni, da z najmanjšimi posegi dosežemo popolno ohranjenost vezave in jih štejemo med najzahtevnejše tehnike.

Najodmevnejša dela:

Restavriranja Dalmatinovev Biblije iz Mestne knjižnice Kranj.

Restavriranje režijske knjige Škofjeloški pasijon iz Knjižnice p. Romualda Marušiča, Kapucinski samostan Škofja Loka

Vračanje izvirnih podob, restavratorski posegi, 2004

2011 – priznanje Mirka Šubica za opravljena konservatorsko-restavratorska dela na Dalmatinovi Bibliji

Ustni in pisni vir: Blanka Avguštin Florjanovič, januar 2022

Avtor/-ica gesla: Tanja Erlah, Knjižnica Ivana Tavčarja Škofja Loka
Datum prvega vnosa: 26. 1. 2022 | Zadnja sprememba: 26. 1. 2022
Tanja Erlah. AVGUŠTIN FLORJANOVIČ, Blanka. (1969-). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 19. 5. 2022) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/avgustin-florjanovic-blanka/
Prijavi napako