AMBROŽ, Ciril

Osnovno šolo je obiskoval pri Svetem Tomažu. Na Gradbenem šolskem centru Borisa Kraigherja se je izobraževal za poklic zidarja, prakso pa opravljal v gradbenem podjetju Ograd v Ormožu. Šolanje je zaključil leta 1978, nato pa nadaljeval na isti šoli in smer gradbeni tehnik končal leta 1982. Že v času izobraževanja in do leta 1991 je delal v SGP Konstruktorju. Nato se je kot učitelj praktičnega pouka in učitelj strokovno teoretičnih predmetov zaposlil na Srednji gradbeni šoli Maribor, kjer dela še danes.

Je ljubiteljski fotograf, kot samouk se je učil fotografirati (od črno-belih do barvnih fotografij, diapozitivov in danes digitalnih fotografij) s pomočjo knjig in praktičnega dela. Navdih za fotografije išče predvsem v naravi (gorah, goricah, rodni Prlekiji) in kulturnih dogodkih. Za fotografijo se je začel zanimati v poklicni šoli, kjer je v temnici srednje gradbene šole začel ustvarjati svoje prve fotografije. Skupaj z bratrancema je leta 1979 ustanovil prvi atelje z imenom Foto PE CI VA. Svoje prve fotografije je pričel objavljati v revijah Ognjišče (1990) in Rodna gruda (1985). Sodeloval je tudi z fotografom Jakom Čopom, ki je bil eden od njegovih vzornikov v pogledu na fotografijo.

Njegove fotografije krasijo poezijo in prozne tekste številnih slovenskih avtorjev. Leta 1992 je bil soavtor knjige Prlekija, za katero je prispeval večino fotografij. Izbrane pesmi Dr. Stanka Janežiča v zbirki Poti med Goricami (2005) in knjigo pesnika Marka Kočarja Ftrjüc (2020) je dopolnil s paleto svojih fotografij. Svoj fotografski del je prispeval v knjigah: Prlekija (1992), Zavarovana območja v Prlekiji (2013); Ljutomer, osrčje Prlekije (2006) … Izdal je štiri fotoknjige: Te je lušno b’lo (2001), Spet trte so rodile (2008), Med Pohorjem in Dravinjskimi goricami (2008), Večnosti zapisana trta (2014).

Njegove fotografije najdemo tudi v številnih koledarjih, katalogih, publikacijah, edicijah, turističnih vodnikih, na razglednicah ter v sodobnem času v elektronski obliki na številnih spletnih mestih. Veliko fotografij je posnel tudi iz zraka.

Pripravil je že več kot trideset samostojnih fotografskih razstav na različno tematiko v krajih po Sloveniji. Svoje motive želi pokazati gledalcem na čimbolj trajen način v tiskani obliki ali na predavanjih, ki jih je bilo že več kot sto, v zadnjem času pa tudi skozi projekcijo kratkih filmov: Večnosti zapisana trta, Fašenk, Sledovi ptic in Podobe Ormoža.

Je tudi aktiven planinec. Leta 1978 se je včlanil v planinsko društvo Maks Meško Ormož, kjer ima po opravljenem vodniškem tečaju leta 1982 vlogo vodnika. En mandat je bil tudi predsednik društva.