Milojka Alič je bila hči znanega ptujskega profesorja in ravnatelja ptujske gimnazije Frana Aliča. Ptujsko gimnazijo je obiskovala ter jo dokončala tik pred drugo svetovno vojno, vojna pa ji je nato onemogočila nadaljnje šolanje. Pridobila je naziv učiteljice slovenskega jezika s književnostjo in sprva poučevala na osnovnih šolah na Ptuju, v Juršincih in na Hajdini.
Leta 1956 se je zaposlila v oddelku za odrasle v Mestni knjižnici in čitalnici na Ptuju, ki se je dve leti kasneje (1958) združila s Študijsko knjižnico v Ljudsko in študijsko knjižnico Ptuj. Po odhodu ravnatelja Draga Hasla je leta 1966 prevzela mesto ravnateljice knjižnice, kjer je ostala do upokojitve leta 1977.
Pod njenim vodstvom se je knjižnica leta 1969 iz prostorov dominikanskega samostana preselila v adaptirane prostore minoritskega samostana. V ugodnejših pogojih za delovanje knjižnice je zaživela razstavna dejavnost, pripravljati pa so začeli tudi številne literarne večere.
Poleg rednega dela je Milojka Alič veliko časa namenjala prizadevanju za rast in razvoj ljudskega knjižničarstva. Bila je referentka na raznih posvetovanjih knjižničarjev ter predavateljica na tečajih za ljudske knjižničarje ptujskega okraja. Objavila je več strokovnih člankov o razvoju knjižničarstva in zgodovini knjižnic na ptujskem področju.
Za svoje delo na področju knjižničarstva je leta 1969 skupaj z Dragom Haslom prejela najvišje slovensko priznanje na področju knjižničarstva, Čopovo diplomo.
L. Koltak: Ljudska in študijska knjižnica. V: 30 let Študijske knjižnice v Ptuju, Ptuj, 1978, str. 24.
J. Emeršič: Slovo od Milojke Alič, Štajerski tednik, št. 5 (3. 2. 2005), str. 6.
J. Emeršič: Gradivo za bibliografijo Ptuja in okolice, Ptuj, 1985.