Ljudsko šolo je obiskoval v Gorenji vasi v Poljanski dolini (1896–1899) ter v Škofji Loki (1899–1901), srednješolsko izobrazbo mu je dala gimnazija v Kranju (1901–1909). Po maturi je odslužil enoletni vojaški rok v Trstu (1909–1910), potem pa odšel na študij klasične filologije na dunajsko filozofsko fakulteto (1910–1914), kjer je februarja 1915 dosegel absolutorij. Ob začetku prve svetovne vojne je bil vpoklican v vojsko in se kot poročnik in nadporočnik pri bosansko-hercegovskem pešpolku ter bosansko-hercegovskem lovskem bataljonu boril na frontah v Galiciji in Italiji.
Marca 1919 je nastopil službo suplenta na Državni gimnaziji Ptuj. Po opravljenem profesorskem izpitu iz klasične filologije in slovenščine na Univerzi v Zagrebu (1920) se je poročil in bil naslednje leto imenovan za stalnega profesorja na ptujski gimnaziji (1921–1937), kjer je poučeval latinščino, grščino in slovenščino, bil pa je tudi upravnik knjižnice gimnazijskega Podpornega društva. Decembra 1937 je za nekaj mesecev prevzel delo prosvetnega inšpektorja za klasične jezike pri ministrstvu za prosveto v Beogradu, oktobra 1938 pa postal ravnatelj ptujske gimnazije. To funkcijo je opravljal vse do nemške okupacije Ptuja aprila 1941. Za svoje delo na prosvetnem področju je bil leta 1940 odlikovan z redom sv. Save. Med drugo svetovno vojno je bil izseljen v Gradec, kjer se je preživljal s honorarnim poučevanjem latinščine na tamkajšnji realni gimnaziji.
Po vojni se je vrnil na Ptuj in bil jeseni 1945 upokojen. V letih 1948–1960 je honorarno poučeval na ptujski gimnaziji ter Vajenski šoli za lesno stroko. Leta 1960 je bil reaktiviran v učiteljsko službo kot redni profesor. Še naprej je poučeval na istih šolah kot prej, leta 1962 pa je bil premeščen na Ekonomsko srednjo šolo Ptuj. Tu je delal do upokojitve leta 1964.
Aktiven je bil tudi na družbenem, kulturnem in političnem področju. Bil je član mnogih društev, med drugim član in nekaj časa tajnik Narodne čitalnice v Ptuju, član Sokolskega društva Ptuj, odbornik in nekaj časa predsednik ptujskega Delavsko izobraževalnega društva Svoboda, član, dolgoletni blagajnik in nekaj časa predsednik Muzejskega društva v Ptuju (po odhodu v Beograd imenovan za častnega člana društva), član Zgodovinskega društva v Ptuju … Leta 1933 je bil imenovan za sodnega tolmača za nemški, latinski in italijanski jezik pri Okrajnem sodišču na Ptuju, pred odhodom v Beograd je nekaj časa deloval tudi kot odbornik ptujskega občinskega sveta.
Veliko je tudi pisal. Svoje članke je objavljal v različnih publikacijah, leta 1952 pa je spisal monografijo Gledališka kronika: 1912–1952, v kateri je obdelal zgodovino ptujskega gledališča.
Članki:
Fran Vajda, v: Jubilejni zbornik 1922–1932: ob desetletnici društva jugoslovanskih akademikov v Ptuju, Ptuj 1932, str. 78–81.
Še o ptujskem grškem napisu, v: Arheološki vestnik, leto 7 (1956), str. 141–142.
Nekdanja čitalnica in stari Narodni dom v Ptuju, v: Ptujski zbornik II (1962), str. 253–265.
Spomini – pred 50 leti na Ptujski gimnaziji, v: 63 Izvestje gimnazije dušana Kvedra v Ptuju 1869–1969, Ptuj 1969, str. 196.
Monografija:
Spominski list septembrskih dogodkov: Ptuj 8., 9., 10. september 1933 (ur. F. Alič in D. Šestan), 1933
Gledališka kronika: 1912–1952, 1952
Za delo na prosvetnem področju je bil odlikovan z redom sv. Save IV. stopnje (1940)
– Družinski arhiv Petra Aliča (Ptuj)
– Ravnatelj Fr. Alič – petdesetletnik. Slovenec, leto 64, št. 290 (18. dec. 1938), str. 5.
– J. S.: Ob častitljivem jubileju prof. Frana Aliča. Tednik, leto 21, št. 49 (13. dec. 1968), str. 3.
– Podbevšek, A.: Kuj me življenje, kuj … Delo, 16. sep. 1969.
– A. P.: Prof. Fran Alič. Tednik, leto 26, št. 16 (26. apr. 1973), str. 3.