Peter Abram se je rodil v kraški vasi Kobjeglava. Mnogi Kraševci ga poznajo iz lokalnih trgovin, v katerih je služboval do študija v Benetkah.
S priporočilom Lojzeta Spacala je bil leta 1977 sprejet na tamkajšnjo Akademijo lepih umetnosti, kjer je študiral slikarstvo pod vodstvom prof. Emilia Vedove. Po diplomi je nadaljeval študij na ljubljanski likovni akademiji.
Njegovo delo je zaznamovalo domače kraško okolje z vsemi naravnimi in kamnoseškimi posebnostmi, pa tudi veliki slikarski mojstri: impresionisti, Gabrijel Stupica, Zoran Mušič ter neizčrpno bogastvo Rembrandta, Tiziana, Leonarda da Vincija in antičnih ustvarjalcev. V svojem izrazu je bil vedno samosvoj, njegovi motivi pa se izražajo v najrazličnejših tehnikah. Najbolj je morda prepoznaven v kamnu, čeprav se enako intenzivno ukvarja z akvarelom, grafiko, oljem in risbo, v zadnjem času pa tudi z arhitekturo. V njegovem opusu so tudi unikatni nagrobniki, pri katerih pride najbolj do izraza njegova povezanost s kulturno dediščino naših krajev. Svoje likovno področje poglablja z raziskovanjem izvornih vzgibov, iz katerih nastajajo oblike pojavnega sveta, na čemer temeljijo tudi načela duhovne geometrije, starodavnih arhitekturnih znanj in odnosa do okolja, soodvisnosti med človekom in stvarstvom.
Svoja dela je razstavljal na več kot petdesetih samostojnih in tridesetih skupinskih razstavah po Sloveniji. Posebno odmevne so bile knjižne izdaje med leti 1997 do 2006 z njegovimi ilustracijami, ki so izšle v družinskem založništvu Abram. Skupaj z razstavami so doživele številne predstavitve po vsej Sloveniji. Med njimi je najbolj znana večkrat ponatisnjena uspešnica pisatelja Giana Gionoja Mož, ki je sadil drevesa, ki jo je Peter Abram opremil z barvnimi lesorezi, pa tudi zbirka Kosovelovih pesmi Sonce na Krasu z ilustracijami v kamnu.
Njegove kamnite skulpture podeljujejo nagrajencem mednarodnega pesniškega srečanja Vilenica.
Peter Abram (priimek je leta 1993 prevzel po svojem pradedu Mihu Abramu) kot svoboden ustvarjalec živi in dela v vasici Pedrovo nad Branikom. V prenovljeni stari kraški hiši so njegova dela tudi na ogled.
Ilustracije in opreme knjig (izbor):
Muck, K.: Sinji klici, 2006 (risbe P. Abram)
Kosovel, S.: Sonce na Krasu, 2004 (ilustracije v kamnu in vinjete P. Abram)
Zgodba o Savitri, 2002 (likovna dela P. Abram)
Svetina, J.: Duhovna govorica pravljic, 1999 (lesorezi P. Abram)
Giono, J.: Mož, ki je sadil drevesa, 1998 (lesorezi P. Abram)
Kermauner, T: Gradnikova pot k Bogu, 1997 (akvareli P. Abram)
Podatki vzeti iz življenjepisa, ki ga je Peter Abram posredoval po elektronski pošti dne 8.12.2013
Abram, P. Življenje, ki stremi k celovitosti: akademski slikar in kipar Peter Abram. Kras, 2005, št. 71, str. 32-35.
Zadravec, J. Kamnita ubranost lepoto odseva: kiparska poetika ob cerkvici Svetega Duha nad Rihemberkom. Družina, 12. junij 2005, let. 54, št. 24, str. 14.
Abram, P. »Vsaka poteza je nuja«. Primorske novice, 4. december 2013, let. 64, št. 282, str. 13.