Odraščal je v revni bajtarski družini s sedmimi otroki (dva sta umrla že ob rojstvu). Zaradi težkih razmer so bili prisiljeni zemljo v Radušah prodati in postali so najemniki na posestvih grofa Thurna. Že v otroštvu je bil pastir pri raznih kmetih in po končani osnovni šoli je moral služiti za hlapca. Nekaj let pozneje se je zaposlil kot gozdni delavec pri grofu Thurnu. Kmalu po poroki (1935) sta z ženo vzela v najem manjšo domačijo na Navrškem vrhu in nato Macigojevo posestvo, »grofovsko hubo«, visoko v hribovitem predelu Uršlje gore. Že kmalu po okupaciji je začel sodelovati v osvobodilnem gibanju. Zaupali so mu nalogo, da je nad Macigojevo domačijo zgradil bunker za ranjene in bolne partizane, ki so jih oskrbovali s hrano. Ko je bil bunker v začetku leta 1944 izdan, se mu je uspelo skriti, ženo in štiri sosedove (Obretanove) hčerke pa je policija odpeljala v koncentracijsko taborišče Rawensbrück. Kmalu zatem je bil postavljen za sekretarja OF, takratnega okraja Guštanj-Prevalje, in poslali so ga v partijski tečaj v Kočevje. Po vrnitvi je bil do osvoboditve član okrožnega komiteja KPS in OF v dravograjskem okrožju. Ko je nemška policija novembra 1944 pripravljala hajko in izselitev njegove družine (z njim so živeli starši, sin, sorodnica), so s pomočjo borcev vso imetje spravili v partizane in policija je prazno domačijo zažgala. Po osvoboditvi je bil član mariborskega okrožja, član Oblastnega ljudskega odbora, sekretar za notranje zadeve okrožja Maribor, predsednik za kmetijstvo in predsednik komisije za agrarno reformo. Bil je predsednik Krajevnega odbora Prevalje in podpredsednik Okraja Slovenj Gradec. Po ukinitvi okrajev je bil do upokojitve direktor Tovarne lesovine in lepenke Prevalje (1950—1962). Vsa povojna leta je bil prizadeven planinec in član nadzornega odbora Planinskega društva Prevalje, organizator lovstva na Koroškem in dolgoletni predsednik Lovske družine Jamnica Prevalje.
- Nastanek papirnice na Prevaljah. Koroški fužinar, 1953, št. 1-3, str. 7-8.
- Naša domačija pod Goro: Goram pozdrav: 50 let Planinskega društva Prevalje, 1969, str. 14-16.
Prejel je: bronasti in srebrni častni znak Planinske zveze Slovenije; številna vojaška in delovna odlikovanja ter priznanja in nagrada Občine Ravne na Koroškem (1975).
- Ustni vir: sestra Tina in drugi viri.
- Ferk, M. Aktivist in borec Karel Aberšek – Pero. Koroški fužinar, 1982, št. 4, str. 39-40.
- Robar, Z. Za 70-letnico Karlu Aberšku. Koroški fužinar, 1976, št. 2, str. 76-78.
- Vušnik, A. Poslovili smo se od Karla Aberška – Pera. Koroški fužinar, 1987, št. 2, str. 59-60.