Ricerca avanzata
it
en hu it sl
Scrittura
100%
125%
150%
200%
Colori
Colori predefiniti
Contrasto elevato
Colori invertiti
Bianco e nero
Puntatore
Ripristina

ZUPANČIČ, Cilka

ZUPANČIČ Cilka
ZUPANČIČ Cilka - Foto: Gornjesavski muzej Jesenice

Galleria fotografica

Nata:
4. November 1919, Neznan
Morta:
30. December 1944, Planina pod Golico
Professioni e attività:
Luoghi di attività:
Comune:
Lessico:
Biografia

Cilka Zupančič je svojo mladost preživela na Koroški Beli. Bila je ena izmed mladink, ki so sodelovale z osvobodilnim gibanjem v Sloveniji med drugo svetovno vojno. Njihova naloga je bilo zbiranje različnih podatkov o stanju sovražnikove vojske, številu žandarmerije, policije, gestapa na Jesenicah ter protiletalske obrambe na Koroški Beli. Aprila 1944 se je za vstop v partizane odločilo precejšnje število novih sodelavcev in aktivistov OF. Večina je bila že vključena v mladinsko organizacijo. Med njimi je bila tudi Cilka Zupančič. Njeno partizansko ime je bilo Sonja. Na seji okrajnega komiteja KPS Jesenice, ki je bila 3. junija 1944, je bil poleg okrajnega komiteja formiran okrajni odbor OF. Za sekretarja okrajnega odbora Jesenice je bila imenovana Mihaela Jelenc-Tatjana, med člane pa je bila imenovana tudi Cilka Zupančič-Sonja. Sestav je ostal enak vse do združitve okrajev Jesenice in Kranjska Gora novembra 1944.

Nemci in “raztrganci” (pripadniki pomožne gestapovske policije) so konec leta 1944 nad Planino pod Golico postavljali zasede. Vse zadnje dni decembra 1944 in prve dni januarja 1945 je bilo politično delo na tem območju skoraj onemogočeno. Zasede so bile večkrat postavljene v bližini Doma pod Golico. Prav tam so čisto ob koncu leta 1944 ubili Cilko Zupančič-Sonjo. Na žrtve zased in stalno partizansko pot spominja tudi spominsko obeležje nasproti hiše Sodjevih v Planini pod Golico. Cilka Zupančič-Sonja in Janez Pangeršič-Jelko sta padla decembra 1944. Tine Koselja-Vanjo, Mirko Rogelj-Petek in Ela Treven-Rustja pa so padli februarja 1945. Po Cilki Zupančič je poimenovma enota Vrtca Jesenice na Koroški Beli. Vrtec na Koroški Beli je začel delovati leta 1945 in sicer v župnišču. Leta 1947 se je vrtec iz župnišča preselil v šolo na Koroški Beli, kjer je deloval le en oddelek. V novi stavbo s šestimi igralnicami pa se je vrtec preselil leta 1978.

Fonti e letteratura

Konobelj, F. Spomeniki in spominska obeležja revolucije in narodnoosvobodilnega boja v občini Jesenice. Jeseniški zbornik, 1975, št. 3, str. 525-565.
Konobelj, F. Moji spomini na politično delo v Javorniškem rovtu. Jeseniški zbornik, 1985, št. 5, str. 229-316.
Konobelj-S., F. Partizanska dediščina. Jeseniški zbornik, 2004, št. 9, str. 247-257.
Kovačič, C. Svoboda je prišla nepričakovano. Železar, 1968, št. 34, str. 8, 9.
Kristan, Karmen: Uvod. V. Kako so na Koroški Beli včasih živeli?. 2013, str. 5-20.
Naših 50 let. Jesenice: Vzgojnovarstvena organizacija Jesenice, 1997.

Autore/autrice della voce: Nina Jamar, Občinska knjižnica Jesenice
Data del primo inserimento: 11. 8. 2022 | Ultima modifica: 11. 8. 2022
Nina Jamar. ZUPANČIČ, Cilka. (1919-1944). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 31. 10. 2025) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/it/oseba/zupancic-cilka/
Segnala un errore

Morda vas zanimajo tudi

Data di inserimento: 14. 1. 2019

WALSA, August

19. stoletje–20. stoletje
Walsa je odprl svoj fotografski atelje v Celju konec 80. let 19. stoletja, in sicer v Gosposki ulici 32. Novembra 1890 je odkupil atelje Anne Gombo...
Data di inserimento: 12. 11. 2014

FILAČ, Vilko st.

30. November 1913–6. July 2002
Postojnski ateljejski fotograf v drugi polovici 20. stoletja
Data di inserimento: 11. 10. 2019

POPOVIČ, Janez Žiga Valentin

9. February 1705–21. November 1774
Rojen je bil v družini slovenskega graščinskega uradnika v Arclinu pri Celju. Filozofske in teološke študije je končal leta 1728 v Gradcu, za duhov...